18 replies to this topic

[*simoncy*]

Česa vas je strah?

Mene je strah:
- smrti
- bolezni
- izgube bližnjih (ali pa trpljenja bližnjih)
- samote
- teme (vendar samo kadar sem sama)
.....če se še kaj spomnim, napišem..


Pa še tole: vas je kdaj česa tko zlo strah, da vas to spravi v jok in žalost? Mene je ravno danes zagrabilo namreč: razmišljala sem o tem, kako nenadoma lahko izgubiš življenje ali te doleti neka bolezen in o tem, kako hudo bi mi blo zgubit koga, ki ga imam rada..
Mogoče se sliš čudno.. al se še kateri to dogaja?
Jst mam tko zlo rada življenje, tko zlo rada živim, da me je obupno strah tega, da se to prekine predčasno.. Skratka, jokala sm ja.. kriza.. Včasih mal preveč o tem razmišljam in se mal preveč vživim očitno...

[krneki]

Dokler se res ne zgodi raje ne razmišljaj o tem, uničuješ namreč sebe.
Ja,mene je zgrabilo,ravno ta teden ko je šel oči v bolnišnico.Po malem me grabi še vedno. Že tako malo kil mi je še bolj drastično skopnelo in samo kila me še loči od teže,ki sem jo imela takrat, ko sem zapadla v neke vrste anoreksijo in me je potem mami potegnila iz nje. Prav strah se mi je it tehtat zdele...

Drugače pa imam podobne strahove kot ti,oziroma kar enake.
Strah me je da bi dobila kako hudo bolezen,da bi umr kdo od mojih bližnjih in pa smrti.
Vsi ostali strahovi,ki jih imam so v primerjavi s tem nični,čeprav so.
Naslednji je strah pred višino. Ne morem po nekih hudih hribih hodit, ker me pogled v globino praktično ubija...

Pa seveda,še dva strahova,da bi ostala sama in ne bom mogla met otrok.

[sonchika]

Letos spomladi sem imela nekaj napadov panike in od takrat me je vsega strah. Razloga za paniko nisem našla, počutje se je bistveno izboljšalo, ampak strah je pa ostal. Trenutno je najbolj aktualen glede gosp. krize in s tem povezanim strahom pred izgubo ključnih kupcev. vendar ta je na žalost kaj upravičen...

[Kinky]

Strah me je samo ene stvari, in ta je, da se mojim bližnjim oz. ljubljenim kaj hudega zgodi. Vem, da bi se težko pobrala, z drugimi zadevai se ne obremenjujem, ker vem, da sem dovolj močna, da bom šla čez njih......

[koki]

Mene je isto strah : da bi izgubila katerega od svojih bližnjih ali, da bi se komu kaj hudega zgodilo. Strah me je teme. Včasih me je strah ljudi.

[black_sweety]

Nicesar me vec ni strah, generalno gledano. Hocem povedat, da se ne obremenjujem vec s ceji, kaj bo, ce bo... in kako bo potem, ker vem, da to nima smisla. Zakaj bi se dodatno obremenjevali z namisljenimi strahovi v nasih glavah, ko pa je zivljenje brez tega dosti enostavnejse in lepse. Jaz preprosto zaupam in vem, da bom zmogla vse, karkoli mi bo prineslo!

[_Planet_]

^^

Se pridruzujem tem obcutkom, vcasih me je bilo kar naprej necesa strah in sem kar naprej premlevala in se omejevala, zadnja leta sem pa vedno bolj nagnjena k temu, da, ce si necesa zazelim potem to naredim. Sej ne pocnem totalnih nesmislov, ampak vcasih si nisem upala niti kam dlje na dopust, "da se ne bi kaj zgodilo". Seveda mi ni vseeno, kako in kaj se dogaja mojim bliznjim in kaj se dogaja meni, ampak poskusam ziveti tako, da se s tem cim manj obremenjujem. Pokusam vedno misliti pozitivno, biti dobre volje in se imeti dobro v dobri druzbi. Sem si kar izboljsala kvaliteto zivljenja s taksnim razmisljanjem, seveda ni slo cez noc in tako kot je Simoncy napisala tudi jaz se kdaj v kaksno namisljeno zalostno situacijo prevec vzivim. Pretrese me recimo, ce grem mimo kaksne prometne nesrece ali kaj podobnega...se mi kar zvrti v glavi...

[Princeska]

Odkar sem mela pred leti prvi napad panike, me strah pogosto spremlja. Zdej nisem anksiozna že od mature, se pa v stresnih situacijah tesnobni strah rahlo pričenja. Res, vse je odvisno od stresa, ki ga preživljam.

Leteti me bo vedno strah. Vsakič znova, ko grem na avion... Tista mala okenca, višina in občutek, da ne moreš izstopiti, me utesnjuje in ne morm dihat.
Včasih me je strah bit sama. Ne bi mogla it nekam daleč stran od fanta, prijateljev, familije. Samo z njimi bi lahko šla, sama nikoli.
Strah me je, da situaciji ne bom kos. Npr. izpitom, testom, maturi. Zato se mi je kdaj začel strah pred tem, da bom zbežala pred situacijo.

[Buggy]

Mene je tud trenutno od vsega najbolj strah tega, da bi zvedla, da mam kako hudo bolezen in sam še ne vem 3 mesce življenja. In pol bi se mogla poslovit od lubija ... no go.

[Princeska]

Ja, bolezen tud mene straši...

[celia]

Moj odgovor je podoben black_sweety in _planet_-u.
Ne razmišljam o tem, pač kar se zgodi se zgodi, nesmrtni pač nismo. Ne bom se zdaj bala, če tega ni in je v moji glavi.
Malo me je strah višine, ampak ne pretirano in tako, da bi se mogla izogibat kakih zvonikov in podobnega.

[sade]

Mene je strah, da ne bom izkoristila življenja na polno in mi bo pri 50ih žal.

[celia]

Boš pa pri 50-ih nadoknadila

[urš]

Resnično strah me ni ničesar (razen pajkov ko so živi), nekako sem začela pozitivno gledat na življenje, odkar so se vse hude stvari k so se mi zgodile popravle, odkar rak od mame ni napredoval, odkar se ati spet lahko premika

Straha zunaj nič ni, noter je pa prazen

[*simoncy*]

Ampk je res bedno tole, da nas je strah.. ker s tem nič ne popravimo stvari.. Ampk nas je še vseeno... no vsaj mene, določenih stvari ful...

Strah me je recimo tudi prihodnosti... Do nedavnega sem živela ustaljeno življenje, z družino, prijatelji, v domačem okolju.. Sedaj pa se začenja vse skupaj drastično spreminjati.. Družino zamenjuje fant, domače okolje zamenjuje Ljubljana in pa fantov dom (saj mi je všeč, ampak čedalje manj sem z družino, na katero sem fuuuul, ampk res fuuul navezana), s prijatelji se oddaljujemo; saj smo še na vezi pa vse, ampk vsak začenja svoje življenje in vsi smo čedalje bolj v pomanjkanju s časom...
Skratka, najraje bi zavrtela čas nazaj, tolk stvari naenkrat se mi je v zadnjem času spremenilo, da je kr mal šok zame.. ker ful ne maram sprememb..

[Zlatolaska]

Česa vas je strah?

Mene je strah:
- smrti
- bolezni
- izgube bližnjih (ali pa trpljenja bližnjih)
- samote
- teme (vendar samo kadar sem sama)
.....če se še kaj spomnim, napišem..
Pa še tole: vas je kdaj česa tko zlo strah, da vas to spravi v jok in žalost? Mene je ravno danes zagrabilo namreč: razmišljala sem o tem, kako nenadoma lahko izgubiš življenje ali te doleti neka bolezen in o tem, kako hudo bi mi blo zgubit koga, ki ga imam rada..
Mogoče se sliš čudno.. al se še kateri to dogaja?
Jst mam tko zlo rada življenje, tko zlo rada živim, da me je obupno strah tega, da se to prekine predčasno.. Skratka, jokala sm ja.. kriza.. Včasih mal preveč o tem razmišljam in se mal preveč vživim očitno...

Pa sem misla da sem edina ki ma take prebliske.

Ampk je res bedno tole, da nas je strah.. ker s tem nič ne popravimo stvari.. Ampk nas je še vseeno... no vsaj mene, določenih stvari ful...

Strah me je recimo tudi prihodnosti... Do nedavnega sem živela ustaljeno življenje, z družino, prijatelji, v domačem okolju.. Sedaj pa se začenja vse skupaj drastično spreminjati.. Družino zamenjuje fant, domače okolje zamenjuje Ljubljana in pa fantov dom (saj mi je všeč, ampak čedalje manj sem z družino, na katero sem fuuuul, ampk res fuuul navezana), s prijatelji se oddaljujemo; saj smo še na vezi pa vse, ampk vsak začenja svoje življenje in vsi smo čedalje bolj v pomanjkanju s časom...
Skratka, najraje bi zavrtela čas nazaj, tolk stvari naenkrat se mi je v zadnjem času spremenilo, da je kr mal šok zame.. ker ful ne maram sprememb..

Adijo ej, kot da bi jaz pisala .. res doživljam enake občutke.

[ora]

Evo mene je pa strah kobilic, bedno, vem ja.
Aja pa strah me je če grem po ulici in na njej ni nikogar, kr vidim od kje bo kdo skoču.
Pa če se sama vozim po cesti in fuuul časa ni nasproti nobenga avtomobila me je strah.

[URŠKA]

http://www2.cudovita...h...9&hl=fobije

[*simoncy*]

Uh Nutella, tut jst sm se že ustrašila, da sm edina... A ni to muuučnoooo???!! To se meni čist prevečkrat dogaja Sej zadnje čase, ko začutim da se me loteva razmišljanje o tem, skušam prešaltati in razmišljati o čem drugem.. Se pa to zgodi največkrat zvečer, če sem sama doma al kaj podobnega...

Urška, nisem imela v mislih tolk fobije... bolj občutke, česa se bojimo... fobije se bol nanašajo na stvari: fobija pred zaprtimi prostori itd.. No, čeprav, sm pogledala na tist seznam fobij in sem ugotovila da imam:
- KRONOFOBIJO: strah pred minevanjem časa
- DENTOFOBIJO: strah pred zobozdravnikom
- GAMOFOBIJO: strah pred poroko (čeprov tega ne tko zlo panično)
- HEMOFOBIJO: strah pred krvjo
- NEKROFOBIJO: strah pred smrtjo

Pa še kej bi se najdlo..
Zanimiva mi je pa tale fobija, nism vedla da obstaja: OKTOFOBIJA: strah pred številom osem