12 replies to this topic

[krneki]

No vse zaposlene čudovitke. Koliko prostega časa vam ob službi ostane?

Tole je bolj vprašanje za tiste, redno zaposlene. Vam služba pobere veliko časa in energije, je stresna?
Ste se službenega ritma hitro privadile?

mene zdaj vsake tolko stisne, ko vem da bom šla čez pol leta delat. Ja itak sem noro srečna, ker bo služba drugače super, samo po 4,5 letih faksa, grozljivo veliko prostega časa, se je malo težko ufurat nazaj v ta ritem in včasih sem kar malo v bedu..
Se mi zdi da bo bolj malo časa ostalo za vse ostalo. Ko temu pripnem še kakšnega otroka in skrb za gospodinjstvo je pa tudi
Saj vem da gre najbrž samo za vprašanje časa, in itak se vedno potolažim z urnikom moje sestre, ki vstaja ob 5.15, hodi v šolo inse vrač tam nekje običajno ob 3, pol 4.
jaz bom večino dni v tednu doma pred njo.
danes so ti urniki srednješolski res nori....

[Špela]

jaz ne ločim strogo na službo in 'prosti čas' - v narekovajih zato, ker ne smatram vsega časa, ki ga preživim izven pisarne (torej, kar ni moj delovni čas) kot prosti čas. meni ni prostočasna dejavnost it v trgovino po špežo in kuhat kosilo, to mi spada bolj pod nujo kot kaj drugega. koordinacija med obema mi ne predstavlja kakšnega blaznega stresa.
dejansko mi je najljubši čas dneva med tednom zjutri, ko zaklenem vrata stanovanja in odšetkam do mesta do avtobusne - najbolj sem sproščena in polna energije. tudi v smeri služba-stanovanje je podobno, s tem, da se zna zgodit, da premlevam še kakšne delovne zadeve, na srečo mi zaenkrat še ni blo treba velikrat nosit dela domov.
sem pa opazila, da bolj, ko imam zapolnjen dan, bolje se počutim - se bo resno treba lotit še kakšne interesne dejavnosti.
količinsko bi pa težko opredelila, načeloma za tisto, kar res rada počnem in preden grem spat, kakšne 4, 5 ur.

[Kinky]

Jaz imam precej prostega časa, ampak je tudi moja služba taka, da (trenutno) ne zahteva preveč časa (imam tečaje, in so enkrat dopoldan, drugič popoldan, tretjič spet večer). Slabost je ta, da imam urnik razdrobljen, tako da včasih grem pač 2 krat od doma, ampak sem se z leti tudi na to navadila - je pač bolj razgibano, in dokler se mi ni ravno potrebno voziti ogromno kilometrov, se glede tega ne pritožujem.

Kakorkoli - časa zase imam na pretek, takrat gledam filme, nadaljevanke, sem na internetu, ali pa se dobim s prijatelji. Kar mi ostane časa - ga preživim skupaj s fantom, on je v državni službi, in je doma približno vsak dan ob 16.00. Tudi sam ima hobije, ukvarja se s športom, in je odsoten 2 večera ne teden.

Čez vikend sva skupaj, jaz si ponavadi vzamem en dan za gospodinjska opravila. Si pa predstavljam, da se bo moje življenje in navade postavilo na glavo, ko bo prišel otrok. Da se bom morala veliko stvarem odpovedati, a le upam, da cena ne bo prevelika. Namreč imam zelo rada svojo samostojnost, svoje trenutke, in jih resnično potrebujem, ker se takrat posvečam stvarem, ki me osrečujejo in dopolnjujejo.

Če skrajšam - zaenkrat mi še uspeva balnsirati oboje, službo, fanta, in še prosti čas zase.

[Braunkopf]

Jst bi se malo prištulila zraven, čeprav nisem redno zaposlena, pa vseeno delam vse dni v tednu, povprečno nekje 7,5h dnevno, v petek pol manj. Nivo stresa in odgovornosti je nižji, vseeno pa postane kar napeto, ko kaj zagusti (kot je to npr. zdaj ob pričetku študijskega leta).

Prejšnje leto sem imela ob tem še predavanja v petek popoldne (nemalokrat od 15h do 22h), pa v soboto čez dan, letos tega ni, zato sem se odločila popestrit prosti čas s tečajem španščine. Tako kot prejšnje leto pa bom obiskovala tudi aerobiko, žal samo 1x tedensko.


Ob vikendih počnem marsikaj - če nisem na kakem izletu, tržnici, obisku, ali ne okrevam po petku , se zavijam v odeje in buljim nanizanke, filme, knjige. Ni da ni no.



Meni je malo hecno brat, kako te skrbi ta prehod na manj prostega časa, ker, verjemi, ful se boš hitro navadila. Pa imet lastne finance in posledično več samostojnosti je itak najboljši občutek. Premaga še tako naporen dan v službi in utrujenost ob koncu delovnega tedna. Edino za hobije ne ostane toliko časa, jaz bi si jih z veseljem nabrala še eno par, pa jih nimam kam dat, ker hočem imet vsaj en večer v tednu popolnoma zase, da mi ni treba po jobu nikamor letet.

[krneki]

Ja, saj vem da se sliši hecno, sja v bistvu je...sva imela že s fantom to debato, pa z mami...
Pa Fant je rekel da zaj sploh več ne registrira, in da tudi tak ko pride iz službe je cel živčen, če ni kej za počet, medtem ko se je na faksu pa samo prekladal in ubijal prosti čas za "brezveze" zdaj ga pa produktivno izkoristi.
Saj sem tudi sama poleti delala in moram rečt, da razen tega, da je bila huda kriza prvi teden, ko sem se navajala na ritem vstajanja, gledanja v računalnik, potem sem se naučila pravilno sedet, pa ni me več grablo v rami zarad klikanja po miški...

Saj gre, vem. Mislim da podzavestno me pač malo skrbi vse skupaj, tako kot prehod iz Oš na SŠ pa iz SŠ na faks pa iz faksa torej tudi v službo, pa sem se še zmeraj čisto fino adaptirala in je blo na koncu prav fajn.

Samo hotla sem slišat kako osebno izkušnjo, koliko vas službe kaj "izžamejo", koliko znate bolj izkoristiti čas, ste bolj produktivne...

Velik plus službe je bil predvsem to, da se računalnika prek tedna niti taknila več nisem, ker je blo unih 8 ur na šihtu totalka dovolj

[bellini]

Moja služba je trenutno zelo razgibana in ni služba v pravem pomenu besede. To pa zato, ker sem jaz v bistvu tam, da se učim zase in zgolj malo prispevam delodajalcu. To je pač pripravništvo. Seveda imaš dober občutek, ko vidiš, da mentor uporabi tvoje izdelke, ampak ni pa to neka nuja oz nimam neke norme, ki jo moram konec meseca izpolnit. Vzamem si toliko dela, kot ga sama hočem, zato se mi služba včasih nadaljuje tudi doma in nimam striktnega 8 urnega delovnika. Mogoče tudi ne ločim toliko kdaj je zdaj služba in kdaj prosti čas, ker mi tudi klepet s sodelavci (ja imamo burne debate v pripravniški sobi ) pomeni bolj prosti čas oziroma sprostitev, kot pa službo. Sem si pa že od začetka zabičala, da so vikendi le moji in so res izjeme, ko moram kaj dokončat, da žrtvujem vikend za to. Sem pa pri sebi ugotovila, da bolj ko imam trdni urnik in vem, kaj vse morem naredi, več časa imam za sebe, ker si ga potem po urniku splaniram. Če pa vem, da imam polno časa, ga pa sploh ne izkoristim tako kot bi ga lahko.

[Lo-Fi]

služba je tak : pridem nekje do 8:30, včasih delam več,včasih manj, malo po nabavi....večinoma do 14 , najdlje do 15ure
je pa fajn da lahko med službo skočim do frizera,po špecerijo....
3krat tedensko grem ob 14 na fitnes, tako da sem fertik z službo in fitnesom takrat ko jih večina komaj gre z šihta.
Ostali prosti čas je res prosti saj praktično nimam nobenih obveznosti, torej sem na sprehodu s psom, najraje pa sem seveda doma, visim na forumu,internetu....ob večerih pa berem knjigo ali s fantom gledava filme, ali tekme če je Liga prvakov
ven po žurih že nekaj časa ne hodim večm(cca.2leti) ker sem se več kot nažurala od 14-26
aja ob četrtkih imam takoj po službi čistilno akcijo ;stanovanja in avta
Torej ob službi imam zaenkrat dovolj časa zase

[Jinadaze]

Jaz se pa kar "bojim" let, ko bom morala redno hodit v službo, ker mi praktično nič časa ne bo ostalo, da ne govorim o tem, da ta ritem vstajanja zjutraj meni milo rečeno ni pisan na kožo. Če bom prvih nekaj let delala tam, kjer sem dve leti na praksi, bom prihajala domov ob 18ih ali malo prej. In tako delo je, da se ne bo končalo z osmimi urami v pisarni pred računalnikom, ampak ga bom sigurno nosila še domov. Po eni strani bi še kar odlašala malo s faksom, ampak zdaj itak nimam več nobene šanse pavzirat ali ponavljat.

[krneki]

Jaz bi bla tko kot Lo-fi

Joj Jina, nič ti nisem fouš, jaz se res nimam za prtožvat, ker bom delala 6.45-14.45.
kar pomeni da sem 15.00 že doma.

Halelujah... :S

[sonchika]

Jaz delam kolikor je dela. Z možem imava dva podjetja in v enem sem zaposlena, za drugega pa delam. redni delovni čas je od 7-15. ure, ampak sem ponavadi že okoli 14. doma. Potem pa odvisno - če mam kaj za delat, delam še popoldne (ker delam še na enem večjem projektu, poleg tega pa še volontersko pri društvu urejam spletno stran in rihtam oblikovalske zadeve), sicer pa ne.
4x tedensko imam telovadbo popoldne in mi je super, ker čas hitro teče, jaz se pa ne smilim sama sebi na kavču, ko nimam kaj počet.
Zaenkrat je dobro, konec leta pa stežka pričakujem, ker naslednje leto ne izgleda ravno rožnato.

[_M_]

Koliko prostega časa vam ob službi ostane?

Tole je bolj vprašanje za tiste, redno zaposlene. Vam služba pobere veliko časa in energije, je stresna?
Ste se službenega ritma hitro privadile?

Jst že cel teden berem, kar napišete, pa se mi ni dalo napisat odgovora.
Ta mesec sem napolnila 4 leta delovne dobe, teče mi torej 5. leto pri prvem delodajalcu, to je moja prva služba in mi je všeč, saj pridejo dnevi, obdobja, ko je reees iber stresno in napeto, ampak overall gledano je pa to fajn služba , izredno dinamično delo, časa za gledanje v luft ni, kje šele, da bi gledal na uro, kdaj bo konec, hehe
Sicer je tako, da mene služba in z njo povezane zadeve precej okupirajo, ker o tem večkrat razmišljam tudi, ko sem že doma, pokukam še na službeni mail in če se mi zdi potrebno, še na kakšnega odgovorim, drugače nadaljujem naslednji dan v pisarni.
V povprečju delam po 8 ur, velikokrat pa je po 16. uri šele priložnost, da se lotim česa, za kar čez dan, v gužvi ni bilo časa, tako da neredko potegnem kakšne pol ure ali več, sam to mi ne predstavlja problema.
Jst se v tem delu res najdem, vem, da je moj prispevek cenjen in da sem dobra v tem, kar delam in zato mi je pač fajn

Časa zase imam kljub vsemu dovolj, posebej zato, ker še nimam otrok, nobenih večjih odgovornosti... men je itak super ta življenjski ritem, ko imaš službo in v življenju vlada en red , lahko bi rekla tud rutina, sam men to paše, zagotovljen je redni mesečni prihodek...
Pretekli dve leti sem zraven ob delu še študirala, se vozila 2x tedensko v LJ na predavanja, se učila za izpite in je šlo brez problema. Zdej se še kar nisem navadila, da se mi letos ni treba več vozit tja, hehe.

Res pa je, da sem v tistem prvem letu službe imela ene take fleše v smislu - a to je zdej to do konca življenja ?? Vstajanje zgodaj zjutraj brez pardona, ne moreš se več na lepem odločit, da danes pa ne greš delat (to sm jst kot študentka občasno izkoriščala pri delu v enem podjetju) ali na faks, ha.

Jsz se bolj bojim tega, da se ti življenje tolk spremeni, ko dobiš otroka, ker takrat pa res nisi več sam ti in tvoje skrbi, dolžnosti... ampak moraš v prvi vrsti poskrbet za otroka in življenje prilagodit temu.

[Kami]

Jaz imam že 9 let delovne dobe (prej še eno leto dela preko ŠŠ - normalno po 8 ur), torej že 10 let ena rutina.
Meni nikoli ni bila neka panika, tudi nikoli nisem razmišljala, da ko bom šla pa v službo, bo pa vse drugače. Od nekdaj mi je bila služba nekaj samoumevnega in se nisem veliko ukvarjala kaj je bilo prej bolje in kaj je bilo potem.
Je pa res, da sem obsedena s svobodo in to svobodo sem dobila z zaposlitvijo (finančno in življensko), saj mi potem niso mogli več doma naprej metat v smislu, če ni bilo po njuno, pa ne dobim denarja. Tudi faks (redno) sem nehala obiskovat z idejo, da bom enkrat izredno dokončala.
Zelo hitro sem se tudi odselila (pri 23ih) in od takrat skrbim sama zase.

Pred otroci je bilo življenje precej drugačno in šele zdaj vidim to. Časa sem imela res FULLLLLLL. Delala sem vsak dan od 8 - 16 (včasih potegnila za kakšne pol urce ali urico), popoldne pa sva res veliko preležala pred TV, spala,... skratka imela časa full veliko vsak zase ali za naju.

Zdaj se grem v službo spočit - dobesedno. Tu imam svoj mir, služba večino časa ni prenaporna ali stresna. Imam čas, da v miru pogledam maile, pojem v miru malico/kosilo, malo preberem novice oz. forum. Doma tega ni.
Pridem domov in je akcija do 20h, ko gresta spat, potem pa je treba kaj pospravit, zlikat, končno čas, da pojem večerjo in padem dol okoli 22h ali nekje do 23h. Če imam voljo včasih pogledam kakšen film, nadaljevanko ali preberem par strani knjige.

Je pa res, da ker sem se tako hitro zaposlila, nikoli nisem imela občutka, da imam lahko še kaj več prostega časa in nisem razmišljala kako bi ga lahko izrabila.
Zdaj več razmišljam o teh stvareh in se tolažim, da bo čez kakšno leto bolje, saj bosta mulca bolj samostojna in meni bo ostalo več časa zase in za naju - UPAM!