54 replies to this topic

[Fergie]

Pa ni nobene možnosti za pogovor?

[gabrielle]

Ne, ker je prepričan v svoj prav. V tem je cela fora, da je trmast po naravi, da se je kao odločil in je preponosen, da bi prizan karkoli drugega. Sicer sva se pogovarjala otem, ampak ne v živo, temveč preko maila. Vse sem mu razložila, nimam več kaj povedati... Te maile, ki sem mu jih poslala, bom tudi tukaj objavila, če bo kdo hotel prečitati, so namreč precej dolgi. Enostavno čutim, da bi lahko bilo lepo. On pa... je prelen, da bi razmišljal. Pa vem, da mu je bilo ogromno stvari na meni všeč in vem, da me pogreša, je priznal. Ampak trma v njegovi glavi in egoizem... sumim tudi, da ga je nekdo še malo dodatno prepričal v to, da je bolje končati, če je tako. Je pa dejstvo, da se je šlo v glavnem za to, da sem mu preveč težila, če je kdaj kaj obljubil in ni držal besede. skratka, banalne zadeve, če mene vprašaš. ampak ker sem šla preko meje, mu je dopizdilo - pardom, ampak tako se je izrazil. Zdaj sem mu priznala in razložila, da se zavedam napak, ampak da se še učim živeti v odnosu, da sem še mlada, da .... pa kot da steni govorim!

[Damjan]

Živjo Gabrijela.

Bil sem nekoč v podobni situaciji, ko sem bil prepričan, da ni življenja brez določene osebe, ki je odšla iz mojega življenja.
Pomagal ni noben argument ali prepričevanje, prav tako se ni sama odločila za to, da me zapusti.
Tudi jaz sem bil takrat v popolni depresiji, počel sem iracionalne stvari in sedaj ko se spominjam tistih mesecev, me je prav sram

Ugotovil sem, čeprav po dooolgem času, da tista oseba res ni bila vredna moje ljubezni, da je pa vseskupaj trajalo tako dolgo, pa je bil kriv moj ego, ki si ni hotel priznati, da me je nekdo preprosto zapustil.

Gabrijela, imej se rada in ne sili z glavo skozi zid. Vem pa tudi, da je za to "pozabljenje" potreben čas in si ga boš tudi morala vzeti.

Upam, da se bo vse izteklo tako, da boš na koncu srečna predvsem TI!

lp
Damjan

[gabrielle]

Vse to razumem in verjamem. amapk jaz upoštevam dejstvo, da je prav vsak človek svet zase, individuum, se pravi popolnoma drugačen od ostalih ljudi. In po tem takem je tudi vsaka zveza nekaj posebnega, nekaj drugačnega, čemur ni enake in zato tudi ne morem primerjati. Prav rada bi verjela, da je boljše tako za oba, da bova nekoč oba srečna z drugimi osebami ob sebi in blabla... Ampak nikoli ne veš, kaj če se zgodi, da nekoga res ne preboliš nikoli popolnoma in te to zaznamuje za celo življenje in nikoli več ne najdeš miru in prave sreče...

[gabrielle]

Vem, da mi boste mnogi oporekali, vendar tukaj sem predvsem zato, da poiščem (če je to sploh možno, poskusiti ni greh pravijo) način kako rešiti zvezo. Sicer je že kako razpadla, vendar... sej veste kaj mislim.

Pogovarjala sem se s svojo psihiatrinjo, ki me zdravi zaradi depresije, in mi je rekla, da imam po svoje prav. Sploh ni nujno, da sta si dva podobna in razlog za razpad je mnogokrat napačen. Veliko in preveč ljudi se razide/loči dobesedno za brezveze, nekaterim je kasneje tudi žal. Dejstvo je namreč, da okolica in napake, ki jih naredimo zaradi stresa, zameglijo naša čustva in v nekem trenutku postanemo prepričani, da osebe več ne ljubimo kot smo jo prej. Ampak vse to je normalno, vendar večina ljudi tega ne sprevidi. Pogljete si malo naokoli... v statistike recimo. Razveze oz. ločitve naraščajo iz leta v leto, porok je vedno manj, vedno manj otrok se rodi, vedno več je bolnih ljudi, ki trpijo za raznimi depresijami in podobnim (depresij je vedno več in če bo šlo tako naprej, bo okoli leta 2020 polovica ljudi na svetu depresivnih - iz statistik gledano). Jaz se vsega tega zavedam, zato sem hotela obvarovati najino zvezo, počutila sem se varno in zdaj sem kot riba na suhem.

Ampak ker me fant enostavno ne razume, če mu vse to povem direktno, ker pač čustveno in duševno ni na takšni ravni, bi rada poskusila karkoli ..... kako naj se izrazim? Iracionalnega? V glavnem, pripravljena sem narediti marsikaj za to in zato iščem možnosti... In poleg vsega tega se mi ne zdi naravno, da bi si s človekom, s katerim se poznava bolje kot karkoli, postala čez čas tujca, kot se to zgodi... enostavno tega ne morem dojeti.

[Susy]

Žal Gabrielle se moram strinjat z Damjanom, ki ti je vse skupaj zelo lepo povedal.
Glej, tako je...lahko rešiš to zvezo, ampak ali boš potem srečna? To se vprašaj, če se že po 2 letih kregata? Kaj bo potem po 20?
Res je, da se vsi kregamo, ne znamo potrpet in prevečkrat obupamo nad drugimi in nad zvezo, misleč da bo drugje boljše...ampak verjemi vsak si zasluži najboljše!In lahko je v drugi zvezi boljše!Ne boljše, ampak odlično!
In še nekaj...o tistem fantu ki sem ti govorila...preden je on mene pustil, sem tudi jaz razmišlajal o razvezi, a pač nisem bila "pogumna", bala sem se ostati SAMA...potem pa ko me je on pustil je bilo konec sveta(zame)-mislim, da je deloval tudi ego. Npr. če bi jaz oz. ti njega pustila, mi oz.ti zagotovo ne bi bilo tako hudo, če ne ne bi o tem že razmišlajal? Se motim?

[katya]

hm mal ste zasle s teme...je pa res da se da take depresije odpravit tudi v regresiji jst sem cist drug clovek sem imela pa drugacne probleme ampak mislim da ti psihologinja ne bo tok pomagala kot znajo bioenergetiki(pa ne vsi)

[gabrielle]

Sem bla pri bioenergetiku pa sem bila razočarana. bila pa sem pri Vasiliju Šimeku... ga kdo pozna?

[Špela]

sej bo tole mal grdo, ampak vseen ... en je pač zmeri jebena stranka, kar se prekinitev zvez tiče ... just live with it? pa to, da mogoče ne boš nikol več srečna z nobenim drugim .... kako to lahko veš? to se men zdi sam neko kazanje s prstom in posredna prevalitev krivde na nekoga drugega. mislm, fant se je pač odloču in boš pač mogla to sprejet. js ne vem, no, eno nategovanje ene zveze, v kateri ni več noben od navzočih srečen in zadovoljen se mi zdi totalna zguba časa in energije.

[romy]

No, če se malce vrnemo na začetek teme, tudi jaz sem bila pri regresoterapevtki tam nekje pod Krvavcem in sicer z razlogom, ker nisem in nisem mogla zanositi. Poizkusila sem vse, pa sem še to. In glej ga, da sem res, tri mesece po seansi, zanosila. Tako, da verjemem v to, pa najsi bo to rešitev mojih težav ali pa sem zanosila pač po sreči (bila je epruveta, mimogrede). Namreč, s terapevtko sva odkrili, da sem bila tam nekje v 13.stoletju grajska gospa, da pa sem imela tri otroke, od tega so mi enega ubili v tistih takratnih vojnah in ta žalost naj bi mi napravila blokade. Skratka, vse to doživljaš pri popolni zavesti, zato se je terapevtka kar nekaj časa "mučila" z mano, ker se nikakor nissem mogla vklopiti. Potem pa sem se znajdla v 13.stoletju... Menim pa, da regresja ni ravno prava pot za rešitev partnerskih težav. Jaz sem sicer ravno to gospo spraševala, kako je možno, da nekoga ne moreš pozabiti kljub temu, da je že preteklo ničkoliko let, kar sta zaklučila razmerje, ki je bilo brezplodno, on poročen, ona v novem razmerju, oba se s sedanjimi partnerji razumeta, pa še vedno mislita eden na drugega. Odgovor je bil, da je to lahko posledica tega, da sta bila tadva v nekem preteklem življenju že povezana in imata neke nedokončane stvari med sabo. Ker pa imamo v sedanjem življenju z usodo točno začrtano pot, nama je bilo morda dano, da sva se "pozdravila", živeti pa morava svojo usodo. Tako nekako. Med regresijo pa rešuješ le eno težavo naenkrat, tako da bi za to morala na novo seanso.

[gabrielle]

[quote=Špela]sej bo tole mal grdo, ampak vseen ... en je pač zmeri jebena stranka, kar se prekinitev zvez tiče ... just live with it? pa to, da mogoče ne boš nikol več srečna z nobenim drugim .... kako to lahko veš? to se men zdi sam neko kazanje s prstom in posredna prevalitev krivde na nekoga drugega. mislm, fant se je pač odloču in boš pač mogla to sprejet. js ne vem, no, eno nategovanje ene zveze, v kateri ni več noben od navzočih srečen in zadovoljen se mi zdi totalna zguba časa in energije.


sva bila srečna, ampak on mi je zdaj povedal, da je enostavno začutil, da mora biti sam. še vedno se spominja, kako mu je bilo zmano lepo, ampak še enostavno ni zrel. zdaj rabi čas, da je preprosto sam.

[Susy]

Romy, bravo kako lepo si to napisala, konkretno!!!To drugi radi slišimo...cel potek in kako lahko pomaga. Super!!!Si me prav navdušila. Npr. jaz imam fobije zaradi oči, pred slepoto, še posebej od kar mi je zdravnica rekla, da imam strukturo očesa nagnjeno k glavkomu, a da to ne pomeni NIČ.....pa me vseeno sledijo fobije....sicer živim normalno, a je ta strah vedno prisoten, včasih več, drugič manj...bioenergetičarka mi je povedala, da je najbrž povezano s prejšnjimi življenji. In če pomislim že od malega me je bilo tega strah....nevem zakaj....grozno sem se bala tudi vojne in teme...čuden, nerazumevajoč strah glede na to, da v tem življenju nisem živela v vojni, ne?

[romy]

Ja, tole bi pa že lahko bilo za regresoterapevta. Saj je čisto luštna izkušnja, sploh če ti potem uspe odpraviti blokade. Imaš pa ravno zato poleg terapevta, da te usmerja in ti pomaga, če bi bila prehuda, kar se podoživljanja negativnih dogodkov tiče.

[Susy]

Veš Romy, jaz bi se takoj odločila za regersoterapijo, (sem se že pogovarjala z našo Katyo-mi je priporočala enega dobrega iz LJ), problem je samo oodaljenost, ker baje moraš naredit veš seans, jaz pa že tako delam po cel dan, če bi mogla hodit v LJ (sem iz NOve Gorice), bi morala vsak teden jemat dopust-to pa ne gre...Če bi poznala koga tukaj v ližini, ki bi bil dober...Saj če bi bilo res hudo bi tudi to tvegala...

No to je tudi vprašanje za punce.Pozna katera kakšnega dobrega regresoterapevta na Goriškem?

[bonbonček]

Sem bla pri bioenergetiku pa sem bila razočarana. bila pa sem pri Vasiliju Šimeku... ga kdo pozna?

A smem vprašati zakaj nisi bila zadovoljna oz. kaj je bilo takega, da imaš negativno izkušnjo z njim?

[gabrielle]

Takrat sem bila v globoki depresiji, nobene volje itd. On pa je od mene zahteval, da vstajam ob sedmih zjutraj, se pol ure gleam v ogledalo in si govorim, da se imam rada... pa da napišem spis z naslovom Jaz sem radost življenja, da se učim za faks in redno hodim na predavanja..... Ampak ni razumel, da jaz vsega tega enostavno nisem bila sposobna. Niti, da bi se prisilila. Sej vem, da je imel v osnovi dober namen, doseči je hotel, da bi vzljubila samo sebe in si s tem pridobila msamozavest, ki mi je primanjkuje, ampak enostavno je takrat zahteva preveč naenkrat. Hotel je tudi, da se popolnoma odpovem hrani, ki vsebuje karkoli živalskega, da takoj preneham jesti kontracepcijske tabletke (ki jih moram jesti, ker imam hormonske motnje, zaradi katerih po naravni poti ne dobim menstruacije oz. zelo redko jo dobim), da dam takoj vstram antidepresive, za katere sem mu skušala razložiti, da pomagajo vzpostaviti porušeno ravnovesje v možganih, ampak o tem ni imel pojma in me sploh ni poslušal....... Skratka, ko sem prišla domov, mi je minilo, da bi se še kdaj vrnila.

[Vilma]

Zanimivo, Gabrielle... Berem Tvoje poste in upam, da mi ne boš zamerila, če Ti postavim eno vprašanje 8) Ali si sploh želiš, da bi naredila kaj zase?. Imam občutek, da so ti bili ljudje pripravljeni pomagat, pa se Ti nisi želela odločiti. Ali je bil strah pri tem, ali pa Ti dejansko ustreza stanje v katerem si.

Oprosti, če sem preveč osebna. Želim Ti lep dan še naprej.

Vima

[Špela]

js bi se tuki strinjala z vilmo.

[gabrielle]

Ne vem katere ljudi imaš v mislih, Vilma? Bioenergetik mi je res želel pomagati, ampak mi ni znal. Ni si znal predstavljati v kakem stanju sem dejansko bila. In to zato, ker si verjetno še ni prebral nobene medicinske raziskave o bolezni, ki se imenuje depresija. In je bil prepričan, da bi morala imeti voljo... mislim, kako, če pa je ni bilo. pravi absurd. kot da gluhonememu rečeš, naj ti eno znano pesem zapoje.

Dejstvo je, da še zdaj ne vem kaj je bil glavni razlog za depresijo, ampak lahko samo ugibam. Vidim pa sto različnih varijant. Torej v tem primeru neke konkretne rešitve ni - zaenkrat.
Glede mojega spoznanja, do katerega sem prišla zdaj, ko sva se s fantom razšla, pa je drugače. Jaz sem ugotovila marsikaj, on pa še ne oz. vprašanje če sploh kdaj bo. To je zadeva čustvene zrelosti in okoliščin.
Moja želja je bi le ta, da bi mi nekdo povedal, kako se lotiš tako zapletene in občutiljive zadeve kot je zveza med dvema partnerjema. Človek me ima rad, ampak nekih stvari se je nabralo preveč, tudi takih ki nimajo opraviti z zvezo samo, ampak ne najdeva poti. Oziroma on je ne najde, je ne vidi... Je zmeden in ne ve kaj si sploh želi. Ker pa ga imam res rada kot še nikogar nisem imela (kaj takega še sploh do zdaj nisem čutila, mislim, da če to ni ljubezen, da potem ne vem kaj sploh je...), si želim pomagati, tudi njemu, ker srečen ni, to mi je povedal.
In ne vem, zakaj vsi to razumejo, kot da hočem nekega človeka, ki kao noče bit več z mano, prisilit, da se vrne k meni. Sploh ni to takšna situacija in sploh ne vem, kako lahko ljudje razmišljajo tako plitko. Sej pa nismo več najstniki. Vsaj jaz ne in vem, da sem dovolj zrela, da vem kaj delam, kaj si želim in kaj hočem. Če me človek ne bi več upošteval, mi na kraj pameti ne bi prišlo, da bi še razmišljala o tako globokih čustvih do njega. Ker če te nekdo več ne mara in te zavrača, to začutiš in se ne trudiš (razen če si primitiven in otročji in slep..., da greš z glavo skoz zid).

Zanima me le, ali je možno s pozitivnim ravnanjem in mogoče kakšno alla magijo karkoli rešiti. Ker tukaj se je nabrala negativna energija, nič drugega. Za to pa so ogromno krive tudi okoliščine in predvsem čas v katerem živimo dan danes. O tem pa raje ne bi, ker se mi svet, v katerem živim, dobesedno gnusi. Če koga zanima zakaj, naj mi pove, mu bom z veseljem posebej obrazložila. Ampak če niste slepi in če ne živite v nekem svojem zasanjanem svetu, boste vedeli o čem govorim.

[Vilma]

Draga Gabrielle Najprej nekaj o depresijah.. Do sedaj je bilo na tone knjig, katere glavna tema je bila depresija. To, da ti je rekel bioenergetik, da ne zna pomagat, bi verjela, vendar ti je pa dal par uporabnih nasvetov. Torej je ključ tvojega zdravljenja samo v tebi. Pametno bi bilo res, da bi si s pozitivnimi arfimacijami pomagala tudi sama. In to, da bi se gledala pred ogledalom in si govorila pozitivne besede - sploh ni slabo! Namreč, devedeset procentov vseh bolezni se začne ravno v glavi. Ključ do svojega zdravja, pa imamo ljudje sami. Noben zdravnik ali psihiater, pa tudi bioenergetik ti ne bo znal pomagat, če ti ne pokažeš volje, da ozdraviš. Ker se ti lahko zgodi, da ostaneš na tistem nivoju, ki si si ga sam izbrala.
V vseh svojih postih, dejansko prosiš za pomoč, vendar kot sem videla, tudi nobenega posebej ne upoštevaš. Torej - najprej razščisti pri sebi kaj si želiš. Zbujat pozornost, ali resnično nekaj naresti zase.

Kar se tiče tvoje ljubezni do bivšega fanta, ali pa tvojega odnosa, lahko povem samo svoje mnenje... "Ljubezni se ne da izsilit." tukaj se strinjam. Lahko si pomagaš na tak način, da se povežeš s njegovim angelom in svojim, ter se zahvališ za to, ker je bil v tvojem življenju. Nauči se, da je vsaka ljubezen izkušnja, ki jo duša potrebuje, da gre na višji nivo. Da pa se moraš naučiti partnerja sprejemati takšnega kot je in temu se tudi reče Brezpogojna ljubezen. Ko oseba želi odditi, jo spustiš, sebe pa osvobodiš njegove energije. Dokler pa boš iskala rešitve v svoji podzavesti, da si ga želiš nazaj, se tudi svojega stanja ne boš rešila. Torej ozavesti svojo ljubezen do njega in jo spusti ven. Biti hvaležen in biti ljubljen je "zakon" vseh ljudi, ki naj bi bili toliko duhovno razviti, da vedo, da je ljubezen samo privilegij in pravica, ne pa dolžnost, da je tudi vrnjena s druge strani...

LP

Vilma