48 replies to this topic

[Anja88]

Staranja me ni niti malo strah. Za neko postavo se da poskrbet-meni to ni problem. Pravzaprav bom kar zaposlena v pokoju, enako kot med počitnicami, le da bodo daljše in bom lahko več potovala, reševala živali širom slovenije n izven meja, več fotografirala...super bo

[Braunkopf]

Meni je pri staranju najbolj strah raznih bolezni. Bolj kot si star, več stvari se te loti.

Ja, me je strah staranja, zaradi tega, ker obožujem zdajšnja leta in zdajšnji način življenja. No ja, bolj me je strah vsakdana ko bom starejša-služba, domov, kuhanje, pospravljanje, z možem čedalje manj romantike.....Sedaj je vse bolj v izi, vse mladostniško, žuranje, tip in fuul romantike in erotike, zajebancije... in to res obožujem, kar nočem da se neha. Čeprav pravijo da se slej kt prej vsak naveliča.

Včasih se zalotim pri razmišljanju o teh rečeh. Sem tip človeka ki težko sprejme lastne pomanjkljivosti in padce, četudi vem, da sem zanje kriva sama in da bi jih sama celo lahko preprečila. In ena takih občutljivih tem je bolezen. Vsako dosedanjo poškodbo sem sprejela zelo težko, sprva sem si celo dopovedovala da nič ni, da itak vsakogar kaj boli, da so vsi kdaj pa kdaj utrujeni, da je vse to nek del vsakdanjika in da ti simptomi obstajajo le v moji glavi. Prvečkrat sem ravno s takim razmišljanjem globoko zakoračila sama sebi v zelje... In pač zdaj "trpim posledice", oz. sem malce prepozno spoznala da tudi jaz spadam vkategorijo "povprečnih" ljudi, ki trpijo za tem in onim. Recimo, da mi bo zaradi teh izkušenj malce lažje sprejeti starostne bolečine, vsekakor pa jih bom skušala prekositi z gibanjem in zdravim (umerjenim!) življenjem. Že zdaj delam na sebi (tako fizično, kot psihično), da popravim sedanjo situacijo in si izboljšam napoved za prihodnost. Me je pa strah fizične "neutrjenosti", ki se poveča v starosti, priznam.

Drug moj strah povezan s staranjem pa sovpada s Simoninim postom; vse več je žensk in žena v srednjih letih, ki se zaradi družine/moža/kariere odpovedujejo lastnim interesom (tako poklicnim, socialnim, osebnim) in se zaradi lastnih frustracij ne čutijo več priljubljenih, lepih uspešnih - zunanjost pa konec koncev odseva notranjost, tko da če se sam ne počutiš dobro tudi ne zgledaš/deluješ tako.

Glede "uspešnosti na tržišču", kjer vlada "Kult mladih in zdravih (največkrat umetnih ) teles" pa sem mneja da marsikatera 30-40letna ženska prekaša "mlajšo robo", tudi se mi zdi, da ženske dobijo nek poseben šarm ko dozorijo. Vem, da se marsikatera ne bo strinjala, ampak to dejstvo dokazujejo mnoge igralke, ki so šele po 30. letu ali še kasneje dobile "kultni status" - npr. Angelina Jolie (pa še sama nisem fan, pa moram vseeno priznat da je z leti vedno bolj uspešna), Kim Basinger, pokojna Marilyn, Sophia Loren, Madonna, Brigite Bardot, Sharon Stone, itd. Mene s tega stališča ni strah staranja at all, bolj me skrbi, kako bom sprejela moške istih let, trenutno me jasno privlačijo starejši moški (ok, ne mislim zdaj 10, ali več let starejši), kar pa se z leti skoraj zagotovo bo spremenilo. Tudi ne mislim ciljat na mlajše meso, preprosto ne vem, kako bom sprejela staranje nasprotnega spola. Lahko da mi takrat to ne bo pomembno, trnutno si pod izrazom "sexi moški" ne predstavljam moškega starejšega od 50 let.

[Hevea]

Jst se s staranjem nikoli nisem ubadala in se mi je zazdelo prov čudno, da bi se kdo bal staranja kot samega. Jst se ga skratka ne bojim, niti se ne bojim neprivlačnosti ali bolezni, edino kar me malo straši nesamostojnost, da ne bi mogla skrbet sama zase. Vse drugo bi preživela.
Glede privlačnosti pa tako - nekako računam na to, da bom pri petdesetih imela življenjskega partnerja in če bo ta kolkortolko normalen, ne bo kompliciral glede gubic in podobnega. Neka blazno seksi bejba pa nisem niti zdej, tko da nimam dosti za zgubit. Mogoče se je težje sprijaznit s staranjem če si v mladosti lepa in navajena na komplimente, in potem gledaš kako fizična lepota zginja.

[Kami]

Jaz se pa z Jenno popolnoma strinjam!

Roko na srce, zdaj smo (večina od nas) v tistih letih, ko poberemo največ moških/ženskih pogledov, KADARKOLI v življenju in verjetno se res ne bo najlažje sprijaznit s tem, da je to že za nami (oz. kmalu bo) in se nikoli več bo vrnilo. Sem tip človeka, ki ni obseden z zbujanjem pozornosti pri drugih (isti ali nasprotni spol) ampak se mi vseeno zelo dobro zdi, da me je kdo opazil. In se zavedam, da bo tega vedno manj in še nisem sigurna, da sem se s tem res čisto sprijaznila (vem pa, da je neizvežno).

Ko sva z mojim začela, je takrat rad pogledal za kakšno mlajšo od mene (pa že jaz sem imela 20 let) in glej ga zlomka, še vedno rad pogleda za 20-letnicami ali mlajšimi in tako bo verjetno tudi ostalo. Pa ne mislim s tem, da se počutim ogroženo, vendar se zavedam, da bodo vedno obstajale mlajše od mene, z lepšimi postavami, izzivalnejše ... predvsem pa so (ko jih vidi za kakšen trenutek) nasmejane, igrive, brezskrbne - jaz pa bom šla na drugi strani z zunanjim izgledom samo še navzdol (in pri vsem tem mi moj intelekt, razgledanost in kaj jaz vem kaj še pri zunanjosti ne bo prav nič pomagal).

Seveda leta res prinesejo druge prednosti, ampak koliko zakonov/zvez je že (in bo še) razpadlo, ker se enemu od partnerjev "odtrga" in začne iskat "mlado meso". In to samo zato, da sam sebi dokaže, da se ni postaral oz. da je kljub staranju še vedno privlačen (privlačnejši) kot mladeniči/mladenke (seveda debela denarnica pri vsem tem še kako pomaga).

Tako da, tudi jaz se načeloma ne bojim staranja in se zavedam, da obstaja na tem svetu veliko več, kot le zunanjost - ampak jeb** ga, kdor pravi, da ni pomembna si (po moje) meče pesek v oči. In res je najhuje občutek, da gremo na slabše in prav nič ne moremo naredit v zvezi s tem ...

[Fluffy The Stud Eater]

Kami,
ful dobro si napisala, res. Po moje se kar vsak malo v sebi boji, samo nekateri si tega nočejo priznat ali pa še bo to prišlo za njimi. In tisti, ki si nočejo tega priznat, zelo radi očitajo tistim, ki priznajo, da so nesamozavestni in blablabla... nesamozavest nima popolnoma nobene veze pri tem, je pa lepa beseda za nekoga opljuvati in osmešiti, čeprav obe strani najbrž vesta, da ta beseda pri tem nima kaj iskati. Saj to je normalen pojav, da nas je strah staranja in predvsem tega, da ne bomo več tarča poželjivih pogledov (saj ne rečem, da bi pa zdaj čisto vsak mimoidoči moral popadati v lastnih sokovih pred nami... ampak tak, kdo bo pa zdaj rekel, da mu ne godi, če ga nasprotni (pa tudi enak) spol lepo pogleda, sploh taki, ki je všeč obema stranema?!) - tu za moje pojme ni popolnoma nič sramotnega oz. narobnega. Samo nekateri tudi mrtvi ne bi priznali, da jim to godi in da jim ni ravno vseeno, ko tega ne bo več. Je pa sicer zdaj lažje to zanikat, ko smo še na "tržišču"...

[Hsul]

Seveda da se nočem postarat, če me je pa tega strah .... hmmm, zaenkrat iskreno povedano ne. Razmišljam pa o tem. Definitivno. Sicer pa je po moje to tudi nujno. Treba je paziti na izgled in na možgane. Oboje je treba trenirati in negovati!


BTW, na K mi gre to 'tržišče'!

[Fluffy The Stud Eater]

BTW, na K mi gre to 'tržišče'!

Meni tudi. Prosim, najdi eno znosnejšo zamenjavo.

[Hsul]

Trg!


Npr. dokler obstaja povpraševanje, zanimanje, ipd., kajti samo dejstvo da si na tržišču še ne garantira povpraševanja!

[Fluffy The Stud Eater]

Ok, zelo inovativno!