Prispela iz trodnevne ekskurzije - Neapelj, Herculaneum, Pompeii.
Blo je megafabulastično, vreme super, za videt je tega ogrooooomno, časa definitivno premalo, edino cene si zaslužijo minus.
Štart v četrtek 10.05. ob 19h, prihod v Neapelj ob 9h naslednje jutro.
Prvi cilj Narodni muzej v Neaplju, dom premnogih antičnih mojstrovin z bližnjih najdišč, Pompejev, Herculaneuma in okolišnjih manjših mest; sama zbirka razdeljena po treh nadstropjih, od katerih je prav vhondi/pritlični najmanj zanimiv

.
Posejan je namreč s kolosalnimi kamnitimi kipi, katerih politična funkcija še danes preplavlja prostor. Konec pritličja so me stopnice pripeljale do egipčanske zbirke v kleti, na ogled so bili postavljeni pretežno drobni sakralni predmeti, namenjeni lajšanju bivanja pokojnika v onostranstvu; drobni kipci, kozmetične čaše, nekaj malega nakita in pa grobne žare umetelne izdelave. Mumij le za vzorec (dve celi, ena glava in štiri stopala

), navdušila je predvsem mumija krokodila z mladički. Verjetno sem bila ena redkih, ki je tudi ta zbirka ni navdušila, nekako mi je sam Egipt precej izrabljena tematika, glede na samo bližino in dobre trgovske povezave sem pričakovala razstavljene bolj frapantne izdelke, ne pa nekaj kar se lahko vidi vsak dan na Discoveryju...
Zgornji nadstropji sta predstavljali umetniško in obrtniško stran antike, v drugem nadstropju so se vrstili bronasti in kamniti kipi iz rimske mitologije, keramično posodje krašeno s črnimi in rdečimi poslikavami, kovinsko posodje z gravurami, ter barviti stekleni predmeti. Prvo nadstropje je posvečeno mozaikom (predvsem s Pompejev) kot so
Alexandrov boj z Darejem,
neka žena,
in mnogi drugi ...Magnet za pokvarjene množice je bil oddelek posvečen erotičnim podobam Pompejem; izdelki ki so poveličevali plodnost in obilje v vseh pogledih -
Merkur,
parček,
Faun in koza.Ogledala sem si še gostujočo razstavo jantarjevega nakita, del tudi z najdišča Most na Soči, iz bronaste in železne dobe.
Herkulanej je malo mestece (za primerjavo - obseg dvakrat večji kot v Emoni) pod Vezuvom, ki je bilo uničeno hkrati s Pompeji. Njegove ruševine so v središču današnjega Ercolaneo-ma, obdane z ograjo in ležijo dobrih 10-20m nižje od današnjih tal. Tja sem prispela v popoldanskih urah, ko so se med hišami že vlekle dolge sence. Sence, poglobljenost tal in viden razkorak med današnjo poselitvijo je mestecu dodal nek morbiden pridih, mesto se je zdelo zapuščeno in melanholično... Vsekakor pa gre za lep kraj, vreden obiska, pa tudi turistično še ni "zasičen.
Drugi dan nas je avtobus že ob 11h odložil v
Pompejih, dobro znanem nesrečnem mestu pri Neaplju. Nivo najdišča leži nad današnjim mestom, od daleč celo spominja na ograjen Zoo

.
V petih urah sem s kolegi predelala komaj del mesta, pred vstopom smo po zbarantani ceni kupili dva vodnika in se po njihovih napotkih premikali vzdolž ulic, ustavljali smo se le ob pomembnejših ruševinah, pa nam kljub stiskaštvu ni zneslo obiskat vsega. Pompeji so dobro obiskana točka, okoli so zasajene palme, sprehajališča so dobro urejena, tako da si le stežka predstavljam katastrofo, ki je prizadela njegove prebivalce, ob močnem soncu, lahnem vetrcu in dobri družbi so se vrstile debate, kakšno je bilo tedaj življenje in da v sedanjosti manjkajo "tabori", kjer bi se obiskovalci oblekli po antično in živeli na enak način kot pred 2000 leti. Some day...
Z družbo smo se že dogovorili da kmalu spet obiščemo Pompeje in si ogledamo še druge skrite kotičke antične Italije, dva dneva sta bila le "predjed".