Torej, kakšen odnos imate kaj s svojo družino.. ? Kako se razumete z bratom, sestro, očetom, mamo, ali babico, dedkom?
Če se prva razpišem:
Hm.. bratje-najstarejša brata, sta mi ful ok, sicer nimamo takega odnosa, da bi si vse zaupali, vse povedali.. vendar sem ponosna na njiju, dajeta mi nekakšen vzor, ful sta prjazna, pa ful ju majo vsi radi.. In sta mi res za zgled..
Potem se tu pojavi še 3. brat, tudi starejši od mene.. Z njim se pa ful ne štekam, ni dneva, da se ne bi skregala-pa sem vseeno nekak vesela da ga mam


Sestre nimam.. na žalost

Potem je tu oči: hja, nič posebnega.. Dan za dnem ga prosim, da bi me pustil ven s prijatli.. Pa mi večinoma ne pusti

Pr njemu ful spoštujem odločnost, pa vse njegove modre stavke, ki jih kdaj pove..
Mami... Uh, kaj bi brez nje


Babica in dedek: Pri njiju mi je pa ful zanimivo, ko pripovedujeta, kako je blo v vojnih časih, kaj vse sta preživela.. Čeprav veliko stvari povesta večkrat-a vendarle imata za sabo ogromno zanimivih zgodb

No, u glavnem, na svojo družino sem ful ponosna, ful sem ponosna na to, da ne živim v razmerah kjer bi se starši med sabo prepirali, kjer bi vladalo nasilja-kar je danes pogosto-res, sem zlo vesela, da pri nas tega ni..
Pogrešam le zaupanje: zaupanje te vrste, da bi se med sabo bolj pogovarjali, da bi bili več skupaj..
Kakšni so pa kaj vaši družinski odnosi? 8)