120 replies to this topic

[black_sweety]

Kako dolgo traja preden predstavite fanta/punco svojim starsem, in ostalim bliznjim? Dobro, razumljivo je da je to od primera do primera razlicno in da ni nekega pravila niti univerzalnega odgovora. Vsak posameznik sam pri sebi zacuti to zeljo, ce je partner pravi/ali vsaj takrat mislimo da je pravi...cisto razlicno. Kdaj je za vas tisti pravi cas? Kako je bilo konkretno v vasih primerih?

[Olivija]

Oo jezušček, zdaj si me spomnla ko sm svojga fantiča prvič omenla.

Mislim da sm mami po kakih 2 mescih potem ko sma že bla skupaj, uletela sem en večer k njej na postlo, predn je spat šla, in ji kar pokazala fotko, lej, to je pa ****, moj poba. Se je nasmejala, jst pa veselo čebljala naprej kje živi, s čim se ukvarja, pa tk.

Pa pol mi je blo ful nerodno, ko nikool nimamo takih pogovorov doma, to mi gre ful naživce pri naši familiji, emocionalno drug drugemu totalno neizpovedni, držimo velik stvari zase, mislim, jaz ne več ker mi to preprosto gre naživce, se iztulim ko se je treba, pa če me kdo posluša ali ne.

No, pol na koncu ko sem ji pravla o tem vonderful boju ( ) je sam čist skulirano, ma eh, zdej je ttle pob, čez en mesec al pa dva bo že drug. Mater me je to razjezlo, res. Prej ji za svoje pobče nism nič govorila, niti kdo mi je všeč ipd., niti jih ni blo neki velik, to je bla še oš in so ble res same neresne zadeve, kar pa se je z **** spremenilo. Sma skupi že 2leti pa pol, mm tk da sm ga pa predstavla čist osebno je blo pa kaka2 mesca, mogoč mal prej, po tem ko sm ji sploh povedla zanj. In pri men&njegovi familiji isto, itak. Jao, pol pa tete pa strice pa bratrance spoznavat je pa muka .. kaki pikniki, praznovanja, fešte. Mater, tolk imen, da se ti zrola. Mi je blo kr orng nerodno, pa vedno poskušaš nardit čimboljši vtis, se tk prisiljeno vedem, čist nenaravno, mi kr preseda. Mislim, mi je presedalo. Pol se skuliram. Moj pubec enako, se mi zdi.

Zdej, to so moje izkušnje, pri 17ih še nimam kej dost za pametovat&govorit. Ja.

[Kami]

Pri meni je bilo to čisto odvisno od tega, kakšen je bil tip ...

prvega sta spoznala še predno sva kaj imela (je bi že prej moj znanec).

Drugega sta spoznala po kakšnem mesecu.

Pri tretjem sem bila pa bolj previdna (ker sta mi pri drugem kar malo "sranje" delala) in najprej sem jima čisto zanikala, da sploh imam koga; kasneje sem pač priznala, da enega imam in šele po cca pol leta sem jih predstavila ... in se mi ni zdelo nič preklamu.

Mislim pa, da ni dobro preveč hitro predstavit svoga novega partnerja doma. Po moje moraš biti najprej sam pri sebi malo bolj siguren, da ne bosta šla naslednji teden že narazen ... tako da ne izgleda ravno v očeh staršev, a si fantje (ali dekleta) kar podajajo kljuko njihovega stanovanja ...

[DiLeMa]

Uh ... zanimiva tema. Sama sem vedno svoje ljubezenske prigode zelo dobro skrivala pred domačimi, niti ne vem zakaj, ker so doma dost skulirani glede teh zadev, ampak takšna pač sem. Nikoli prej nisem domov pripeljala nobenega fanta, niti omenjala jih nisem ... do nedavnega, ko sem pred štirimi meseci začela zvezo z mojim sedanjim fantom, s katerim sem se res krasno ujela, ampak bi verjetno še ful zavlačevala s predstavljanjem doma, če ne bi on že ful zgodaj (po ene 14. dnevih) imel želje, da jaz spoznam njegove. Mene je bilo pa hudoooo strah, ful sem bila živčna in na vse kriplje sem se trudila, da bi to spoznavanje prelagala v nedogled. No, potem se je zgodilo tako, da je on prvi spoznal mojega očeta, po ene 3. tednih, ko sva šla bluzit na naš vikend in se je ati prikazal. Potem naslednji vikend sem jaz njegove spoznala in sem bila taka živčna razvalina, da me je skor pobral. Še zdej ne morem verjet, zakaj sem bila taka, ker ima super familijo in sem se takoj počutila tak domače in sproščeno. Še isti vikend je potem on prišel tudi k nam spoznat še mamo in sestro in to je vse. Potem so seveda prišli še razni družinski dogodki z obeh strani, da sva spoznala še širše sorodstvo eden drugega. Vtisi so (mislim, da tudi po njegovi strani) zelo dobri, jaz se pri njih super počutim, se mi zdi, da ima res fajn družino in tud če sm pri njemu in mora kam it, lahko brez problema eno uro čvekam z njegovo mamo in mi je čist domače. Moji so bili drugače nad njim ful navdušeni, mama pravi, da je lep in prijazen fant, hehe ... fotr ga je pa takorekoč posvojil in ko ga dobi v kremplje, tolk čveka, da se ga ne da znebit.

Se pa drugače zelo strinjam s tem:

Mislim pa, da ni dobro preveč hitro predstavit svoga novega partnerja doma. Po moje moraš biti najprej sam pri sebi malo bolj siguren, da ne bosta šla naslednji teden že narazen ... tako da ne izgleda ravno v očeh staršev, a si fantje (ali dekleta) kar podajajo kljuko njihovega stanovanja ...

[Kalypso]

Pri meni so mojega dragega kar hitro spoznali. Mislim, da sva bila enih 14 dni skupaj, ko sem ga pripeljala domov. Razlog za to je, ker sem ga prosila, da bo moj soplesalec na maturantskem plesu in je privolil. Tako sem pač čimprej želela, da spozna moje, da jih ne bi potem na maturantskem plesu prvič videl. Nekih problemov ni bilo, ker je kolega od mojega bratranca in jim je ga je že on pohvalil.
Par dni kasneje pa sem jaz spoznala še njegaova starša.
Tistih kratkotrajnih "ljubezni" pa moji nikoli niso spoznali.

[*simoncy*]

Pa pol mi je blo ful nerodno, ko nikool nimamo takih pogovorov doma, to mi gre ful naživce pri naši familiji, emocionalno drug drugemu totalno neizpovedni, držimo velik stvari zase
.

OO, končn ena, sem mislila da sem edina ki ima tako familijo.. no, ne rečem da imam slabo familijo, vsi-bratje, starši so zlo pošteni ljudje, razgledani.. a pogovorov pa nimamo NIKOLI, ne glede tipov, ali spolnosti, ali glede čustev.. v bistvu, v naši familiji ni govora o čustvih in to me tkoooo zlooo moooot!! In ker so me tko vzgojil tudi nimam poguma da bi začela se s starši pogovarjat o tipih ali čem podobnem, ker enostavno pri nas se o tem ne pogovarjamo!
Hvalabogu imam zlo dobre frende in frendice, da pa z njimi nadoknadim.. a je vseeno drugače..

Tko da, tipa nisem še nobenega predstavila domačim, ali sploh omenila da imam kaj (čeprav nisem še imela neke pretirano resne zveze)..
Tudi če bi sedajle imela tipa, si ga ne bi upala predstavit staršem še lep čas, tudi če bi bila že dolgo skupaj, ker enostavno, fotr nikol ne govori o tem, pač občutek daje tak da mu ni prav da bi imela sedaj tipa, mami pa isto skos ponavlja, najprej je šola na prvem mestu, potem so šele tipi, tudi če kdo od znancev samo za foro izjavi kje mam kakega začne to ponavljat

Sicer mi je že mal prekipelo, da smo tko zadržani, in smo ble zadnjič same z mami pa sem probala nekak načet temo o tipih, pa je spet začela da je najprej šola itd.. in sem potem rajši utihnila..
ampk pizda no, kaj naj dok šole ne naredim izklopim tisti del možganov, pa del srca za ljubezn, samo zato da se slučajno ne zaljubim???!!!!!!

Joooj, grooza, blagor tistim ki imate v družini normalno te pogovore pa vse.. ker če jih ni zna bit muka, prov težko mi je ker se ne morm v družini pogovorit o čustvih, in da mi je nerodno če kdo govori o čustvih kadar so prisotni družinski člani


Se opravičujem za tak izpat, za ta roman in za kletvico, vendar takšno je stanje pri meni in mislim da bo zame zlo mučno predstavit tipa NEKOČ.. Sicer res da bom stara komaj 18...vendar za moje pojme so to najlepša leta za ljubezen in mene kar meečee da bi imela tipa, potem pa ko se spomnim na familijo ga pa sploh nočem met, ker se ne bi upala prikazovat v javnosti z njim zaradi strahu da naju odkrijejo...

Ok, saj ne bi starši bli jezni ali noreli, bi se pa smejali, češ tipa ma naša "tamala", sploh ne bi resno jemali, samo sram bi me bilo fuul..

ah, ja, tko je to..

[ananas]

Moji so pa do zdej spoznal samo zdejšnega fanta!

Ko še nisva hodila in sva samo malo flirtala, je moja mami takoj opazila, da se nekaj novega dogaja z mano. Takoj je uganila, da se zaljubljam in so me že zelo zgodaj začel hecat...
Do skupnega srečanja s fantom je prišlo po 2 mesecih, ko so me že starši pošteno prepričevali, naj jim ga predstavim, ker "bi radi vedeli s kom js hodm zvečer ven in da to ni kakšen poba, ki jim ne bi bil všeč..."
Prvo se je spoznal z očijem, ker smo slučajno se srečal na eni hokejski tekmi (nora sm na hokej )...

Drugače pa so zelo navdušeni nad njim, mami je zelo všeč, ker je pridn, prijazen in poln manir (kakor se je izrazila). Očiju in bratu je tudi všeč in ga skoz malo hecata, da revček (moj lubi) ne ve ali to resno mislita...

Njegova družina ja tud fajn, samo se pozna, da se ne pogovarjajo toliko medsabo... Npr. mi vedno po kosilu ostanemo še za mizo in debatiramo, pri njih pa se takoj vstane in začne pospravljat krožnike...
Glih prejšno soboto pa sem spoznala še vse njegove sosede in sorodnike, ker sta starša praznovala abrahama. Je bilo kar zanimivo in nerodno...
Najbolj smešni pa so bili potem odzivi: "Joj, kako sta si pa onadva podobna!", "Joj, kako fletno izgledata skupaj!", "Pridna je...."

Drugače me pa je bilo pred vsakim srečanjem izredno strah....

[powerpuff]

Moji so tko uradno spoznal samo enga, tistga tanajresnejsga. Niso bli pretirano nauduseni nad njem, kar me sicer ni niti kej oviral, so se pa do njega dost kul obnasal.
Hu, njegovi so pa dbest, posebi babi pa dedi sta se ciz zalubla vame, sej sva ostala dost u stikih, zato smo se pol se veckrt vidl. Zdej k prpelje kksno novo prjatlco babi prau, da naj h njej voz samo tisto taprvo deklco

[Špela]

zadnja dva dečka sta spoznala po naključju: enkrat sta se nenapovedano vrnila domov po odhodu na vikend in je bil pač b. že pri meni. nobenih scen, mati kot vedno neki naprdnjena, foter v redu. pri m. je blo podobno: prišel me je iskat in vmes sta mene poslala v trgovino po pijačo, ker sta dobila nenapovedane goste in sem ga pripeljala v hišo in so se rokovali. oba so pa spoznali po parih mesecih, ker mi res ni, da bi tipe vodila na razstavo k starim. kaj njih briga, s kom jaz hodim.

[Kalypso]

Glih prejšno soboto pa sem spoznala še vse njegove sosede in sorodnike, ker sta starša praznovala abrahama. Je bilo kar zanimivo in nerodno...
Najbolj smešni pa so bili potem odzivi: \"Joj, kako sta si pa onadva podobna!\", \"Joj, kako fletno izgledata skupaj!\", \"Pridna je....\"

Mi je znano to spoznavanje bližnje in daljne žlahte. Sem bila potem, ko sva bila skupaj že pol leta povabljena na eno takih srečanj (birma), na katerem so bili zbrani vsi sorodniki. In moj vtis je enak kot pri ananas: zanimivo in nerodno.

[_M_]

Trenutno sem še proti temu, da bi se spoznavali, ker nama je čist fajn tako.
Doma vejo, da mam tipa, ampak tudi to, da ne bodo izsilili od mene tega, da ga spoznajo, saj sm povedala, da bo vse ob svojem času.
Bo čisto dovolj zgodaj, če ga spoznajo, ko se bova skupaj selila,haha.

Pri bivšem smo bili itak skoz skupi pa vsi med sabo neki povezani tud z njegovo familijo in nočem več tega, a-a.
Sva en drugemu čisto dovolj. Pa tud stara dost, da ne rabim kakega odobravanja ali česarkoli v tem smislu.

[Špela]

Pa tud stara dost, da ne rabim kakega odobravanja ali česarkoli v tem smislu.

se popolnoma strinjam, čeprav jaz nikoli nisem rabla starševskega odobravanja mojih tipov: konec koncev jaz z njimi hodim in sem to enkrat dost osorno tut materi povedala, ko je enkrat gnjavila. skoraj vse pa je vzljubila šele po tem, ko sva midva z dotičnim končala razmerje in potem sem bla jaz izkoriščevalka in tralalala. in je blo dejansko enkrat dovolj, da sem ji jih napela. zdaj pa je mir. meni ni neka nuja, da ga sploh spoznajo, ker ne mislim skupnih kosil, praznovanj in tega sranja izvajat.

[TiTa]

zdajšnjega tipa sem predstavila po 1 letu in pol,ko sva šla prvič na morje, pa da naj pač vidijo s kom grem
drugače se pa na veliko izogibam skupnim druženjem,kosilom,in podobnih situacij ob praznikih in podobno,tako z njegovo še bolj pa z mojo familijo! Očetu ni glih po godu moj zdajšnji fant, ampak se valda gre za mene in sama si tako kot so si oni nekoč sedaj jaz izbiram partnerje, saj ne rečem ni glih prijetno, sploh ker se s starši super razumemo, ampak kaj čem,konec koncev bom jaz z njim

[luminelle]

Tragedija!
Doma se ne menimo o custvih itd.Ko sem jim pa povedla za fanta so imeli gigantski problem ker kao doben ni dovolj dober zame.Krnekaj.Zdaj je tak vseeno.Vazno da sem jaz obupno srecna

[Fluffy The Stud Eater]

.
Moja dva pa nikoli nista imela teh, da ne bi bil dovolj dober zame. Bolj sta pri teh "da te le kdo hoče meti, takšnega vraga, kot si".



.

[DiLeMa]

Moja dva pa nikoli nista imela teh, da ne bi bil dovolj dober zame. Bolj sta pri teh \"da te le kdo hoče meti, takšnega vraga, kot si\".

Hahaha, moji isto!!

[Padme]

Moja dva pa nikoli nista imela teh, da ne bi bil dovolj dober zame. Bolj sta pri teh \"da te le kdo hoče meti, takšnega vraga, kot si\".

Hahaha, moji isto!!

Ojeeej, pr men tud!! A smo res take krote?!

Men poleg tega rečejo še, da kako je možno, da dobivam samo full najs tipčke in kakšno srečo imam!!

[scarlett_coco]

Jst tud mislm tko, k je že ena napisala, da jih nč ne briga, koga jst videvam... In tud nism nkol svojga tipa predstaula. Z enim sm bla več k eno leto, pa ga nism predstaula...enostauno sm rekla, da grem s frendico. Pa tud starši so bli zlobni, k so me recimo vidl z njim na cesti, pa ni nuben nč uprašu...al pa sm dubla po pošti šopek, pa je mat samo rekla, da so lepe rože...
Pol že zgleda, da ni zanimanja za moje tipe!

[Padme]

Ja pr men so tastari vedl praktično za vse tipe. Z enim sem bla 14 dni pa je bil že pr men pa jst isto pri njemu - stara sm bla pa 15 let! Ja no, če zj pogledam, mal smešn, ampak tko je blo. Pol sm pa itak imela same "resne
fante". S prvim, ko sva bla 2 leti in pol skup je isto pršu kar k men na obisk pa sva celo takrat začela hodit (stara sm bla 16 let). Z drugim sem bila tud 2 leti in pol in je bil tud prej, ko v enem mescu pri men. Takoj, ko je mat dojela, da imam tipa (to je blo ponavad v roku kakega tedna) je že jodlala, kdaj ga bom predstavla. V glavnem, moji tipi so vsi poznal moje tastare in tud jst njihove. Moja mat se je zmer tko navezala na vse, da ji je blo potem bolj hudo kot pa men, ko je blo konec. No sej, to je pa to. Več jih pa niti nisem imela. Aha pozabla sem še omenit mojega prvega. Sta ga pa tud poznala, ker je blo na morju.

Zdej sem pa itak v takem obdobju, da se nisem sposobna z nobenim vezat in niti nočem, ker hočem malo časa met zase. Tako, da tud če bi se s katerim slučajno zapletla, o tem ne bi niti razlagala, dokler ne bi prišlo v kaj bolj resnega. Pač me razganja in ni treba, da vsi vse vejo, kaj se z mano dogaja. Važno, da ni nič resnega.

[devilka]

mami itak vse nekak pozna...k sm bla z mojimi bivšimi že prej frendica in so itak ponavad pr men visel...pa nikol mi ni nobenih blemov delala....do zdej sm bla pa tko s tremi, štirimi....zdejšnga mami tud pozna, k smo šli skup u grčijo, pa zanč me je u izoli pospremu, k sm šla dam....
drgač pa pr nas navajen...k itak frendi skoz pr men visijo...in ponavad, če kdo pride, npr. moj fant, misljo de je moj frend....matki povem, z nami žvita pa še stara starša....k pa itak mislta, de so vsi moji frendi....sm že zgori napisala..