195 replies to this topic

[_Planet_]

In to je?

[Ana]

Fobija v psihologiji pomeni vrsto psiholoških simptomov, ki lahko resno onemogočijo normalno življenje bolnika

To da ne upaš v sobo, ker je tam pajek pa to pač ni. To je enostavno strah.

[Nincha]

Ja ok, pol pa zaprimo temo ker dvomim, da dejansko ma kdo kakšno pravo fobijo, lol, mislim da vse vemo, o čem gre ta tema ane.

[Ana]

Ja itak vemo, samo to je pač zloraba strokovnega termina.
Naj nekdo spremeni naslov v Fobije in strahovi ?

Ups, jaz sem moderator. Done. Volk sit in koza cela.

[ananas]

Hvala, je že bolje

Za fobijo jaz štejem druge vrste strahu. Strah, ki ti kroji življenje. Nerazumljiv strah, ki povzroči tudi fizično reakcijo kot je potenje, težko dihanje, višji utrip... Fobija, ki je lahko povezana z nekim dogodkom v otroštvu.... Na internetu se najde veliko informacij o različnih fobijah.

Iz knjige Veliki zdravstveni priročnik:
Fobija je vztrajen, nerealen iin hud strah, ki se pojavlja v posebnih situacijah. Ljudje s fobijo se izogibajo situaciji, ki je sprožila strah ali pa jim povzroča hudo nelagodje. Vendar sami prepoznavajo, da je njihov strah pretiran in da imajo torej težavo.
Delimo pa jih na agorafobijo, socialno fobijo, specifične fobije....

No, jaz se drugače bojim kobilic. Ponavadi vedno pokličem nekoga, da jo spravi iz sobe. Enkrat sem pa dobila res napad panike, ko sem zaslišala kobilico v roži. Bila sem sama doma. Nisem prenesla misli, da je kobilica v hiši in sem se prisilila, da bi jo spravila ven. Pri tem sem se začela nenadzorovano tresti, težko sem dihala, ampak mi je nekako uspelo s smetišnico in metlo spravit kobilico ven iz hiše. Od takrat sem še videla kobilico, ampak sem se vedno takoj umaknila, nikoli se nisem več hotela "spopasti" z njo. Zdi se mi tudi, da od tega dogodka nimam več takšnih problemov s kobilicam, samo jih vseeno nerada vidim. Mislim, da sama nimam fobije, ker bi se potem izogibala tudi visoki travi, kjer vem, da so zagotovo kobilice, pa se ne oziram na to.
Ne vem, bomo videli, kako bom reagirala naslednjič, ko bom imela bližnje srečanje z njo.

[Hevea]

Ananas, jaz ful podobno! Ene parkrat mi je ratalo kar slabo, ko sem vidla kobilico (sama se z njimi ne spopadam niti slučajno), včasih se grem zjokat v kopalnico, če je posebej travmatično srečanje, ampak vseeno hodim na potencialno kobiličasta mesta, čeprav sem v kakšni visoki travi ziher živčna, ker mislim na kobilice.

[_Planet_]

Ups, jaz sem moderator.

: ))

Hvala za razlago!
Kolega, ki ima oz. je imel strah pred visino je dozivljal tocno to, kar opisuje Zdravstveni prirocnik. Fobija torej.

[Jinadaze]

Jaz sem jo dva dni nazaj spet zaslišala, je skočila skozi okno na okvir slike, dejansko sem se tresla in srce mi je nabilo. Pošpricala sem jo s Pipsom, da se ta golazen na razmnožuje (ne, niti malo se mi ne smili).

[Limona]

To se mi zdi zanimvo, da nas je več, ki imamo blazen strah pred kobilicami. Meni nobena druga golazen ne pride ravno do živega, ampak ti zeleni škrtajoči stvori, sploh tisti ogromni...

[Podgana]

Jaz pa imam eno čisto pravo fobijo. Eritrofobija se ji reče. Če se počutim zelo ranljivo kakšen dan, ne grem iz hiše. Včasih pa mislim, da bo šlo, sem ful samozavestna, ampak me lahko kakšna nepoznana situacija oz. stik, čisto iz tira vrže. Že če me kdo vpraša na cesti za smer. Itak že vnaprej razmišljam o tem, da se bo zgodilo in seveda vedno se. Težko razložim. Pa seveda poleg tudi potenje, čisto mi možgan zmrzne, sploh ne morem razmišljati, srce mi nabije v višave. Rabim kar nekaj časa, da se umirim. Najslabše je, če je kdo zraven in te opominja na to.

Pa prosim pogooglajte, ne me spraševati, ker mi je nerodno...

[Kinky]

Zanimivo, prvič slišim za to fobijo. Ti želim, da bi bilo takšnih trenutkov čimmanj.

Jaz nimam nobene fobije, niti strahov ... mogoče manjši neprijeten občutek ko vidim bogomoljko, ampak ni neke panike.

[_Planet_]

Bogomoljke jaaaa! :E In tudi vecje, letece kobilice, brr.

[_Planet_]

Zanimivo, prvič slišim za to fobijo. Ti želim, da bi bilo takšnih trenutkov čimmanj.

[Marmelada]

Jaz se pa žuželk sploh ne bojim in jih brez problema primem z roko. Edino bogomolke so mi grde in pred osami in sršeni držim razdaljo, ker se bojim, da me pičijo. Mi je kar malo mimo, ko vidim kakšno žensko, ki začne vreščat ob nekem navadnem hrošču.

[Anouk]

Jaz sem doma dežurna za odstranjevanje kobilic ipd. iz hiše, ker jih mami ne tolerira najbolje Do določenih pajkov pa imam odpor (ne da bi se jih bala ali karkoli, samo hecni so mi, ker jih skoraj nič ni skupaj, pa ker znajo bit precej hitri in neopazni in te 'presenetit' s svojo prisotnostjo, kjer niso najbolj zaželjeni in/ali pričakovani).

[Parvinder]

Če se navežem še na prejšno debato, meni gre res na jetra, ko kdo reče, da ima milijon fobij. Ok, eni jih imajo res in to je resen problem, ne pa, ko folk izrablja to besedo, samo zato, ker se bolj sofisticirano sliši. Itak je bolj fensi, če rečeš, da imaš fobijo pred pajki, kot pa da te je strah -.-

Jaz se bojim višine, ne morem gledat dol z visokih zgradb ali pa skakat v vodo s kakšnih skal.
Včasih me zagrabi panika, ko plavam v globoki vodi, ko se zavem, da je globoka.
Me je pa strah tudi negativnih odgovorov, zato včasih raje sploh ne vprašam kot pa da bi bila zavrnjena.