131 replies to this topic

[Olivija]

Strupeni starši, Susan Forward

Drama je biti otrok, Alice Miller

Upor telesa, Alice Miller

 

(te imam zapisane v beležki na telefonu, vem, da sem jih 8 let nazaj prebrala, ker sem morala. Takrat mi je na nek način pomagalo, ker mi je vse to bilo novo, ne vem pa, kako bi jih zdaj dojemala. )

[Fiona]

Pa ne da si hodila k isti "psihoterapevtki" kot jaz.

[Olivija]

Heh, verjetno ne, moj terapevt je bil športni psiholog/trener. Imata pa verjetno podoben pristop  

[Kami]

Hvala!!!

[Kami]

Ali ima kdo predlog za terapevta vedensko - kognetivno terapijo v LJ ali bližini. 

 

Našla sem edino tisto društvo, kjer so trije, ena je še dražja, kot je moja postavila ceno, ena je specializirana za športnike, za eno pa sploh nič ne najdem.

[ora]

Ahil?

[Kami]

Ravno v Ahilu imajo 80 eur za 45 min. 

[Kami]

The Untold Truth Why 80% of Autoimmune Sufferers Are WOMEN

 

Kako zelo resnično!

[Kami]

Malo butast naslov, ampak Esther meni res tako dobro, realno in iskreno razlozi te tezke teme. Rada jo poslusam

https://youtu.be/Rmi...lTU2MTJuIVeONtX

[Olivija]

Tole bom pogledala malo kasneje, hvala & se strinjam glede Esther.

Ne vem kam objavit - moj bivsi, avstrijec, ima sabatical leto, potuje po svetu in izpopolnjuje svoje pristope v psihologiji. Prosil je, ce delim z drugimi, da ima do bozica nekje cas za online pogovore/svetovanja. Ima tako prijetno energijo in miren pristop, zna poslusat in postavljat prava vprasanja. Sem ga vprasala, kam mu lahko zainteresirani pisejo, bom objavila link do njegove www ali pa telefonsko za whatsapp pogovor. Zaracunal bo, ker gre to mimo uradnih kanalov, nek simbolen znesek - po dogovoru & zmoznostih.

[_M_]

Jaz sem zdaj naletela na neko delavnico za starše prednajstnikov, ki jo  vodita zakonca Mrgole in bom danes poslušala drugi del. Tole je zdaj prva vsebina, za katero dejansko pričakujem, da bo lahko vsaj v eni meri koristna za nas, do zdaj me ni pretirano pritegnilo tovrstno izobraževanje. 

[Kami]

Všeč mi je odgovor, ki lahko pride prav praktično v vsaki situaciji v življenju

 

 

 

 

Tašča uničuje mojega moža. Kakšna mama tako napada lastnega sina? (svetuje Bruno Šimleša)

 

Pozdravljeni,

To poletje smo veliko časa preživeli z moževo mamo, torej mojo taščo, in njenim partnerjem. Seveda je prihajalo do manjših in tudi večjih trenj, tašča je svojemu sinu, mojemu možu, večkrat navrgla, da je tak kot njegov oče, nič boljši, da je od njega pobral vse najslabše lastnosti.

Največji del prepirov je bil, ker se je mama vtikala v to, kako z možem vzgajava otroke. Tašča tudi nenehno obuja neke stare spore. Konflikti med njima niso nič novega in moža v resnici spremljajo že celo življenje. 

 

Mož je nekaj časa mirno prenašal res grde opazke. Sama ne razumem, kako lahko lastnemu otroku izrečeš kaj takšnega. Da grdega govorjenja o človeku, s katerim si nekoč bil v vezi in celo naredil otroka, niti ne omenjam. Na koncu počitnic pa je le počilo, mož in tašča sta se hudo sprla, trenutno ne govorita.

Jaz se sicer od vsega skupaj distanciram, mi je pa hudo za najine otroke, ki imajo babico zelo radi. Tudi ona rada čas preživlja z njimi in nama je v resnici v veliko pomoč pri varstvu. A vsi čutimo napeto vzdušje.

Rada bi ju spravila na mediacijo, za katero pa ne želita niti slišati. Spoštovani gospod Šimleša, imate morda nasvet, kako bi moža prepričala, da mame ne bo nikoli spremenil, hkrati pa bi mu rada izkazala, da mu stojim ob strani?

Najlepša hvala za odgovor in vse dobro vam želim,

Bralka

Odgovarja Bruno Šimleša, terapevt, sociolog in strokovnjak za odnose 

Draga bralka,

razumem občutljivost in resnost vaše situacije, a preden odgovorim na vaša konkretna vprašanja, bi vam rad ponudil univerzalen nasvet, ki bi koristil vsem ljudem – premišljeno izbirajte, s kom boste preživeli dopust.

Dopustovanje z različnimi družinskimi člani se v teoriji pogosto sliši dobro, v praksi pa se izkaže za obupno, saj se z dopusta običajno vrnemo utrujeni. Vem, da je včasih ceneje preživeti poletje s ali pri sorodnikih, morda je to celo bolj praktično, da nam popazijo otroke. A če ob tem žrtvujemo svoj notranji mir in živce, je to previsoka cena. V zadnjih nekaj tednih se je toliko ljudi vrnilo z dopusta utrujenih, da se mi zdi pošteno poudariti, da ugodnosti družinskih počitnic ne odtehtajo načetega duševnega miru.

Poglejva zdaj vašo konkretno situacijo. Taščino vedenje, ki ste ga opisali, je res grdo. Tudi če ima tašča prav in je vaš mož od svojega očeta resnično podedoval vse najslabše, je to še vedno neprimerno in neodgovorno izreči na glas. Takšne žalitve namreč niso niti malo konstruktivne, razkrivajo pa taščin način delovanja, in sicer, da še vedno goji močno zamero do bivšega moža in se mu še zmerja maščuje preko lastnega sina.

Žal mi je, da je vaš mož žrtev takšnega vedenja, vendar bi rad poudaril, da ob vsem tem ni popolnoma nemočen. Čeprav materi ne more ne more zaceliti ran in rešiti njenih težav, lahko vseeno nekaj naredi. Nje ne more spremeniti, lahko pa spremeni sebe! Lahko spremeni tako svoj odnos kot svoja pričakovanja do nje. Povedal vam bom kako. 

 

Vzemiva najprej za primer mediacijo, ki jo omenjate. Iskreno menim, da ni realno, da bi oseba, kot je vaša tašča, pristala na mediacijo. To pa zato, ker je njeno obnašanje, ki ste ga opisali, obnašanje narcisa, ti pa v svoji lahkomiselni infantilnosti ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja. Narcisi za vse težave vedno krivijo druge. Naj bodo to bivši partnerji, lastni starši, politki ali slavni, vedno je kriv nekdo drug in ne oni sami.

Zato si je pomembno zapomniti, da od takšnih ljudi ni realno pričakovati, da bodo prevzeli odgovornost za svoja dejanja, kar pa na žalost vključuje tudi to, da od njih ni realno pričakovati osebne rasti. Slednje se zgodi izjemno, izjemno, izjemno redko. Takšnih ljudi osebna rast preprosto ne zanima (in tudi nikoli ne bodo vzeli v roke moje knjige), saj jim je obtoževanje drugih veliko bolj privlačno in prikladno kot pa prevzemanje odgovornosti za lastno življenje.

Glede na povedano bi bilo torej pametneje opustiti nerealna pričakovanja, ki jih gojite do vaše tašče. Sprva bo to res boleče sprejeti, vendar pa si boste na ta način prihranili bolečino, ki bi vas spremljala do konca življenja!

Da bi to dosegli, vam bom zaupal ključno stvar, ki je tako zdravorazumska, a je iz nekega razloga nisem zasledil še v nobeni knjigi ali znanstvenem članku. Vaš mož ne more kar sam od sebe utišati pričakovanja, ki jih goji do svoje matere. Tega ne more storiti niti, če mu jaz tako svetujem, niti, če se sam zaveda, da bi to moral storiti. To se bo zgodilo šele, ko bo ta pričakovanja izpolnil drugje.

Torej, šele ko bo vaš mož občutek lastne vrednosti in samopotrditve našel na drugem naslovu, bo lahko svojo mati prenehal cukati za metaforični rokav. Če tega na drugem naslovu ne bo dobil, pa se bo vzorec nadaljeval in bo vaš mož še naprej materi dokazoval, v čem se moti in kaj bi v njegovi vzgoji morala storiti in česa ne. 

 

Izdal vam bom skrivnost – tudi moja mama misli, da svojega otroka vzgajam narobe, in tega je ni sram niti namigniti niti povedati na glas. Vendar je ključna razlika v tem, da mene njena mnenja ne bolijo, saj sem svojo mamo sprejel, takšno kot je in kako dojema svet. In najpomembnejše, sprejel sem vse tisto, kar mi je lahko dala v času odraščanja, ostalo, česar mi ni dala, pa sem si uspel ustvariti na druge načine. Prav zato sem danes res hvaležen za vse, kar mi je dala, ne zamerim pa ji tistega, česar mi ni.

Resnična naloga vašega moža torej ni izboljšanje odnosa z mamo (ker mame očitno to ne zanima), temveč opolnomočenje samega sebe. Vaš mož mora najti način, da vse, česar ni dobil od mame, dobi drugače! Skozi vajin odnos, skozi odnos z vajinimi otroki, skozi dejavnosti, ki ga veselijo, skozi vse, kar si o njem mislijo njegovi prijatelji, ki ga dobro poznajo ... Ko namreč uspemo iz afirmativnih odnosov zgraditi zdrav občutek lastne vrednosti, ne bomo imeli takšne potrebe, da bi se borili in mučili z odnosi, ki jih ne moremo in nam jih tudi ni treba popraviti.

Zavedam se, da je to drugačen način delovanja, kot ste ga vajeni, in moram poudariti, da se te spremembe ne morejo zgoditi čez noč. A so vredne, še več, izredno dragocene in neprecenljive so. Želim vam vso srečo v tem procesu, obenem pa tudi, da se vam na prihodnjih počitnicah uspe pošteno spočiti!