
PRAVOPIS
#1
Posted 27 January 2011 - 08:47 AM
Jaz imam nemalokrat problem, ko ne vem kako kaj se pravilno napiše.
Prav tako bi lahko dodali kakšne uporabne povezave na to temo.
No in prvi nasvet:
Žal sem se šele pred kratkim naučila, da je pred "IN SICER" vejica.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#2
Posted 27 January 2011 - 09:31 AM

Ok...
Vprašanje:
- Kaj je prav: željeni učinek ali želeni učinek.
Na našem faksu eni uporabljajo enega, drugi drugega... Nimam pa nobene knjige, da bi preverila.
- Nekaj dni nazaj sva se z bratom kregala, ali obstaja glagol pohitriti... V smislu, da je nekaj hitrejše. Oni to na faksu stalno uporabljajo, jaz sem pa prvič slišala in vztrajam, da ta beseda NE OBSTAJA.
No, ko bom še kaj rabila, se bom oglasila tukaj

#3
Posted 27 January 2011 - 09:33 AM
redko pospešiti: pohitriti korak / to
zdravilo pohitri prebavo

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#4
Posted 27 January 2011 - 09:34 AM

Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#5
Posted 27 January 2011 - 09:35 AM
Zdaj moram samo še bratu povedat, da sem se zmotila

#6
Posted 27 January 2011 - 09:38 AM

želeni
pridevnik, moški spol, določni
pridevnik želen
pridevnik želena
pridevnik želeno1
glagol želeti
prislov želeno2
ednina
imenovalnik želeni
rodnilnik želenega
dajalnik želenemu
tožilnik želenega* / želeni
mestnik želenem
orodnik želenim
dvojina
imenovalnik želena
rodnilnik želenih
dajalnik želenima
tožilnik želena
mestnik želenih
orodnik želenima
množina
imenovalnik želeni
rodnilnik želenih
dajalnik želenim
tožilnik želene
mestnik želenih
orodnik želenimi
ŽELJENI ne opstaja.

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#7
Posted 27 January 2011 - 09:52 AM

Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#8
Posted 27 January 2011 - 10:25 AM

Sicer pa:
žęljen in želján žęljna -o tudi -ó prid.
(é a e)
1. z rodilnikom ki ima (veliko) željo po
čem: časti in slave željen človek; željni
počitka, so sedli v travo; ljudstvo, željno
zabave / ekspr. poljubov željna usta
2. poln želj: željno pričakovanje / z
željnim očesom se je oziral proti domu
3. zastar. želen, zaželen: prišel je do
željne delavnice
žęljno tudi željnó prisl.: željno je čakal
njene vrnitve
In se:
Po SS imajo glagoli, ki se v nedoločniku končajo na -eti in imajo v 1. osebi ednine končnico -im, v deležniku na -n končnico -en. Po tem vzorcu lahko tvorimo oblike za vse glagole te skupine. Oblike za vaš primer: žel-eti, žel-en, žel-enje.
Seveda pa tudi tu obstaja nekaj posebnosti, med katere sodi tudi vaša oblika zaželen/zaželjen. Po zgornjem pravilu izpeljemo oblike iz glagola želeti: želen, zaželen, poželenje.
SS navaja, da se poleg ‘predpisane’ in sistemsko ustrezne oblike (zaželen) pogosto rabi tudi oblika zaželjen (delno tvorjena po zgledu samostalnika želja). SP 62 navaja le obliko želen. V SSKJ nastopa v okviru gesla zaželeti podgeslo zaželen, s pripisom ‘tudi zaželjen’. Janez Sršen v svojem priročniku svetuje, da naj bi namesto oblik željen, zaželjen raje uporabljali obliki želen, zaželen.
Kot vidite, sta v rabi obe obliki, normativno ustreznejša je oblika zaželen, saj gre (izvorno) brez dvoma za deležnik, in ta je oblikovno odvisen od glagola, ne od samostalnika. Vendar jezikovna raba marsikdaj ‘uzakoni’ tudi sistemsko nelogične oblike.
Torej je oboje prav; sama uporabljam želJen.
#9
Posted 27 January 2011 - 10:29 AM

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#10
Posted 27 January 2011 - 10:35 AM

A bi bil boljsi naslov pravopis in skj (slovenski knjizni jezik)?
#11
Posted 27 January 2011 - 10:36 AM

Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#12
Posted 27 January 2011 - 03:48 PM
http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html

Glede želen in željen - uporabljam želen, ker izhajam iz "želeti" ne iz "želje". : )
Super tema sicer!

#13
Posted 27 January 2011 - 06:14 PM
#14
Posted 01 February 2011 - 10:09 PM
Slovnična pravila in pravopisna pravila se menda ne menjavajo kar vsakih par mesecev.

Je pa res, da sta in Slo. Pravopis z leta 2001 in SSKJ oba zastarela in ju je treba jemat z rezervo.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#15
Posted 01 February 2011 - 10:16 PM

#16
Posted 01 February 2011 - 10:20 PM

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#17
Posted 14 February 2011 - 08:32 AM
Dvojina se namreč ne uporablja pri stvareh, ki so samoumevne dve (dve nogi, dve roku, ledvici ... ). V tem primeru se uporablja množina.
Razen v primeru, da želiš poudariti, da sta dve npr: človek je imel zelo poškodovani nogo in je končno lahko stopil na obe nogi.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#18
Posted 14 February 2011 - 08:46 AM
Jaz bi dala obe roki v ogenj, da to ni pravilno.

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#19
Posted 14 February 2011 - 09:25 AM
pa saj rečeš: Noge(Ušesa me bolijo., jaz redkeje slišim, da se reče Nogi/Ušesi me bolita., razen, če gre za poudarek.
je pravilno, daj takoj obe roki v ogenj, Kinky!

“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#20
Posted 14 February 2011 - 09:28 AM


V bistvu res tako uporabljamo, samo nikoli nisem še o tem razmišljala. Poučno.
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users