119 replies to this topic

[TASH]

Go rea! Res si občudovanja vredna!

Res čudovito!!

[rea]

Immortele, če si tega želiš, si sposobna!
Hvala vsem, vse je čudovito, ko prihaja iz srca.

There is no greater ecstasy, greater blissfulness, than to know who you are. And to know one's inner space is to know all.
When you are, everything else falls away, you are simply alone, standing like a mountain rising into the sky, alone in its beauty, in its freedom, in its being.
The greatest peak of conciousness. Don't miss it. Just be and you've got it.

[rea]

Heeelou, helou!

Malo vtisov potovanja... se vedno sem v Laosu, v parih dneh preckam sever Tajske in se spustim v Bangkok od koder letim v Venice.

Glavni cilj sta bila Malezija in Laos, ceprav sem se vmes vstavila v mickenem SIngapurju in na kratkih pocitnicah na jugu Tajske, ko sem preckala mejo Malezije s Tajsko.

Pot sem zacela s fantom, skupaj sva dala cez SIngapur in Malezijo, nato razsla, on je sel na Bali srfat, jaz pa proti Laosu.

Kaj naj recem o Maleziji, ko pa imam toliiiiko za povedat o Laosu, da se mi zdi, kot, da jo Laos z mojimi izksunjami (malo) zasenci.

Moje dozivljanje, filingi, dogodki, ljudje s katerimi sem imela kontakt ves ta cas kjerkoli do zdaj na tem tripu so mi ponudili za moj lajf, bolj pomembne in mocne izksunje v Laosu, kar pa ne pomeni, da me Malezija ni navdusila.. ce je bil Laos 250% hud, je bila Malezija se vseeno 100% huda

Ljudje rezervirani, se drzijo zase, lepo nasmejijo, ko jih pozdravis, namenis pogled, a VEDNO pripravljeni pomagat.
Cuti se, da je muslimanska drzava, zenske so vecinoma zavite, v vsakem kraju, manjsem ali vecjem je kitajska in indijska cetrt, tako, da velikokrat, sploh, ker sva spala v indijski cetrti, ki je bila najcenejsa, nisem imela obcutka, da sem v Maleziji, ko pa sem samo Indijo vohala, hehe ... indijske restavracije, indijski obrazi, indijski kiceraj itd., v kitajski cetrti, enako.
George Town na severo zahodni obali me je navdusil, posebno energijo ima, lustn kraj, z veliko vsega, dobro sem se pocutila tam.
Perhentian island, small one pa je ena sama krasota. To je bil raj na zemlji, odmik od norije, od radovednih azijskih obrazov od motorjev, avtov, od vsega.
Lepa plaza, lepo cisto in mirno morje. Spala sem pri druzini, ki je imela majhno puncko, Camilio, s katero sva se skoz druzile, tamala je tok lepa in simpaticnega obnasanja, da sem se zaljubila vanjo!
Mele sva svoje fore, vsakic, ko je hotela, da jo nosim na hrbtu, je rekla ''tudong'' kar je pomenilo, da sem morala pocepnit, ona pa je sama splezala na moj hrbet in se me drzala kot klop, haha.
Stara je 3 leta in ziva kot sam vrag!
Cela vzhodna obala je zeeeelo (se bolj) muslimanska, zelo konzervativna, nosila sem dolge hlace, siroko majico brez dekolteja s pokritimi rameni, pa so moski non stop, res non stop buljili v prsni kos.
Nasploh so tam zelo buljili - kot, da so prvic videli belega cloveka.
Veeeeeliko lastovk ima Malezija, oceni cestno hrano, malo drazje sobe kot sem vajena, ceprav sem po najboljsih moceh vedno poiskala najcenejso ( cca 2-4 eur). Njihovi crni nudlci, mi niso prevec vsec, prevec soje imajo in prevec so slani.
Cameron highlands v notranjosti drzave ima hladnejso klimo, podobno kot so na Sri Lanki kolonisti koristili Nuwara Elya, so tudi v Cameron kolonisti hodili na oddih od prevroce klime drugod po drzavi. Cudovite plantaze, lepi hribi, lepa narava. Leeepi razgledi.
All in all - lepa drzava, ampak zame ima premalo energije, ni bilo tistega klika.

Jug Tajske mi je predstavil Singapurko Mwe.
S 50 letno singapursko rejvarko za katero sem prva dva dni mislila, da ima max 35 let ... sem obticala par dni.
Skupaj sva hengale in je bila moja prva druzba odkar sem zapustila Malezijo. Bivala je v ful lepem hotelu, kjer sem se tusirala s toplo vodo, plavala v bazenu, pila fensi kave in se razvajala s cistoco in cistimi brisacami, haha.
Sirijc je pokazal totalno zalost in jezo, ko mi ni placal nudelcev.
Do zdaj je potoval skoz na fancy in se odlocil, da gre backpackat, kar mu je fuuuul vsec in je totalno navdusen!

Tako, da mi ni bilo dolgcas niti sekunde v dnevu, ko sem se druzila s temi zanimivimi ljudmi.

Zdaj, khmmm, zdaj v Laosu pa sem ves cas potovala s staro hipijko iz Kalifornije, ( 53 ) ki ze sest let zivi na jugu Tajske kjer uci anglescino in je na ta nacin prepotovala ze skoraj cel svet!
V Krabiju ima fanta starega 31 let, ki je hors addict in ima vec zensk. Vceraj je jedla happy cake in pila koktejl ... kar jo je tako zadelo, da je imela kasneje nesramne sanje zaradi katerih je med spanjem kar malo poskakovala. Hahahahaha.
V vsakem usesu ima drug uhan, obesek z znakom peace, nosi dve kitki in je zelo prijazna ampak prevec govori. Dolgcas ni, vcasih si zelim, da bi utihnila, ker non stop ceblja.

Pred parimi dnevi sva se razle, sla je nazaj na Tajsko jaz pa naprej.

Ceprav je bila stara hipijka na momente naporna. Rada se ga je zadevala, pila in nasploh veliko govorila, je bila ful razgledana in me je veliko naucila, pripovedovala o svetu in njej. No, pa se o cem drugem, haha.

Zdaj sem na severu Laosa, dozivela par dni nazaj svoje najbolj adrenalinsko polne in avanturisticne dneve na Plain of Jars v Phonsavanu ( ceknite na google - izksunjo Phonsavana bom opisala spodaj ) in koncala potovanje s staro hipijko, ki se ga je zadevala in pila, jaz pa bila ob njej tako dolgocasna, da bolj dolgocasna ne bi mogla bit.

Vse to in se veeeeec se dogaja ... stvari, dogodki, ljudje, obcutki, ki jih tezko opisem in so boljsi, ko se zgodijo
Se vedno obcodujem vse in se sprehajam po neznanih poteh, opazujem monke, ki zgooodaj hodijo naokoli in pred hisami dobivajo hrano, odgovarjam tuktukom zakaj nocem voznje, ki mi jo ponujajo, se smejim, svicam in uzivam v vsaki sekundi.
Pocasi grem na sever Tajske pozdravit Pai in Chang Mai pozdravit svojo tajsko mamo, pojest mama falafel, spit funky monkey cofe shake in se setat po mirnih ulicah.
Zadnja dva dni pa razvrat v Bangkoku

~~~~~~

Valda, obcudujem vse, kar mi pride pred oci, vse jemljem kot nekaj novega, drugacnega, lepega, tako, da mi ni vse eno in isto.
Oci in usesa imam skoz odprta, mogoce, kar jemljem kot eno in isto so razne jungle, sloni, opice itd., ker sem vse to videla ze velikokrat ampak kljub temu mi res vedno znova naredijo vse te zadeve iskrice v oceh, tako, da ja, je drugace, seveda, kljub temu je drugace, kar pa ne pomeni, da ne uzivam v vsakem slehernem trenutku, kljub temu, da ni vec toliko presenecenj.
Lepo je.

~~~~~~

No, Laos je ljubezen na prvi pogled.

Je PRECUDOVIT, hribovit, zelen, poln dolin in hribov, zelenja, grmov, palm, iglavcev, rek, nora drzava, cist sem se zaljubila.
To sem hotela, pogresala, da bi me kaksna drzava spet poleg Indije, Burme in Indonezije totalno prevzela, da bi jo zacutila na vseh ravneh, ... da bi... imela popolno mesanico vsega in Laos jo zame ima!

Ne samo, da ima mesanico vsega - ze to je vau, da jo ima - se popolna se mi zdi. Popolna mesanica.
Pa prijazne ljudi ima, vse v Laosu je bolj vasko, skor ves Laos je ena vas, kamorkoli prides.
Vecji kraji in glavno mesto - vse to je mirno,umirjeno, spokojno, prava tisina, se v vecjih krajih in v glavnem mestu je taksna tisina, kot, da vse spi. Ampak hkrati ni dolgocasno.
Brez guzve na cesti kot je navada za glavna mesta.
Veliko templjev, veliko menihov, ena ful zanimiva mesanica cudovitega je Laos. Ko zapustis kaksne malo vecje kraje je povsod samo vas, brez infrastrukture, so samo se bambusove hiske na kolih in kolibe povsod.
Teh dolin, hribov, gora, kar ni konec, a vi to veste? To ni samo za lepsi stavek, narava se tu res ne konca!!!
2 dni nazaj smo se vozili 8 ur po cesti in vseh 8 ur sem gledala cez okno, pa se se kar nisem nagledala.
Hrib za hribom, dolina za dolino, dolina pred dolino... nooooro! Je ravno cas po dezevni dobi in tudi zato je vse tako pestro, zeleno in junglasto. Pa ljudje so res srcki.
Prijazni, topli, nasmejani...

Plain of Jars, najbolje, da si preberete na Wikipediji, lazje za mene, da ne pisem toliko, vi boste pa vec odnesli, ce boste poguglali.

Na kratko, da bo zgodba imela rep in glavo:
ogromni jarsi, ogromnega stevila, lezeci po dolinah in hribovjih Phonsavana, ki so skrivnostnega izvora in ne vejo njega nastanka in pomena. Pred Laocani je tu zivela civilizacija katera naj bi jih ustvarila (?).
Usa je med Vietnamsko vojno zbombal Laos in med drugim je tudi na Jarse padlo ogrrrromno bomb, min. Laos je najbolj zbombana drzava na svetu, sem je paldo vec bomb kot med drugo svetovno vojno!
Skratka, sli smo si ogledat Jarse, jame ... s hipijko sva se prikljucile skupini v zadnjem momentu in nisva vedle, kaj naju caka!
Ne, ne bomo se vozili je rekel ''vodic'', ljudje katerim sta se pridruzile hocejo hodit med site 1, site 2 in site 3. Ponavadi vsi vzamejo mini van in se zapeljejo med site 1, site 2 in site 3, vi boste sli pa pes!
Aha, OK! Pa smo sli...
Hodili smo od 10 zjutraj do 15 popoldne ... po hribih, planotah, travnikih in se TESNO drzali oznacene markirane poti, ki je oznacevala, da je pot spucana min in bomb. Ampak ne pomikajte se levo in desno, prosim, je rekel model, ki nas je vodil.
Levo in desno je bila visoka trava, markirana pot pa valda potlacena...
Kaj se je zgodilo?
Model se je vmes izgubil! IZGUBIL, no!
Vec kot eno uro smo hodili po neoznacih poteh, visoki travi, neobdelanih poljih, jaz sem PADLA v vodo in blato globoko en meter! (!) in izgubila oba cevlja (!!) ker jih je blato ''pojedlo'' ... sem tipala za njimi in jih iskala z roko v meter globokem blatu, vmes me je pa stiskalo od strahu in sem se skoraj posrala!

No can do, not smart, miss!
Ja, ok, ja! ...Sam tudi ni smart, da ti ne ves kje smo, model!

Cas kosila ( riz z jajcem, ki so nam ga zapakirali v plasticno vrecko predno smo sli na pot ) je bil tudi avanturisticen in napet.
Vstavili smo se sredi zgocega sonca na travniku sredi nicesar. Kam naj grem lulat, kle pred vsemi ne morem - kje je varno?

Ne vem, miss, tudi tu, kjer jemo ni oznacena pot in ni varno, kar polulaj se.
Kako ne ves, kje smo, kako to mislis?
Ja, miss, ne vodim te ture velikokrat, ponavadi gremo z avtom.

Kok krav pa zbomba?
Ne vem, ne stejemo.

Skratka... najbolj napeti in avanturistcni dnevi na tripu, ce ne kar v zivljenju, haha.

Ja, model nas je pac peljal na rambo experience, haha. Torej, jedli, scali in hodili smo dobro uro po goscavi, vodi in blati, po povrsinah, ki niso bile varne.

Zakaj pa ne, a ne? Ce sem ze pasla nosoroge v Ugandi na 3 metre, kjer bi morala, ce bi nosorog zacel tect proti meni, splezat na nablizje drevo, (lol) se sprehajala na RInci med varani z rangerjem, ki je imel za zascito leseno palco, si skoraj delila kopalnico s hipotom v Keniji, se lahko, da bo mera polna, sprehodim se med minami.

Joj, se bi pisala, pripovedovala, ampaaak grem pit ice cofe in se potit na sonce predno se ob 18.00 vsedem na 20 urni bus za Tajsko.

Lepo se imejte!

*


Bolj rastem v Laosu kot kje drugje. Bolj polne, bogate izkusnje mi daje kot katerakoli druga jugovzhodna azijska drzava.
Indija seveda ne spada med jugo vzhodne azijske drzave

[Fluffy The Stud Eater]

model nas je pac peljal na rambo experience

Odličen povzetek, vedno na polno uživam, ko berem tvoje pripetije.

[rea]

:**

Sem ze nazaj! Lepo je bilo

[rea]

Tako  

Na letališču sem šla na wc in, ko sem prisla nazaj na sedeže čakat let, sem se vsedla zraven enega fanta, ki je sedel in mižal, se mu vlegla v naročje, na premoženje... pol pa neki zamiga... ( pa ne lulček, on zamiga s telesom, haha ) pa si mislim... joj, Miha ( moj fant ) stay still... pa dvignem glavo istočasno ko je on zamigal.... on neha migat, jaz položim  glavo nazaj v naročje...

hahaha... model spet neki zamiga, dvignem glavo, pogledam gor pa vidim, da to ni moj fant.

Hahahhaha. Pa se dvignem in mu rečem, juuuj, sorry, you are not the right boyfriend... pa reče, but i can be ;D

To je blo, ko sva šla v Malezijo.

 

Zdaj pa je tudi tok dogodkov s te poti

Model me je zasledoval in se zagrel, da me bo poročil ( en bogat Indijc, haha, star 45 let, v ašramu, lepo prosim sem mu razložila, da sem prišla se fokusirat na Babo, boga in nase in na nobene druge ljubezenske odnose kot naštete 3 ) drug je bil moj učitelj v Goi, ki je bil najbolj bizarni in odkrit človek na tem planetu, ki sem ga spoznala.

Se psihično zdravila v ašramu skozi vsemogoče spontane terapije in imela krasne energije, nasploh je ta Indija tokrat poskrbela zame na čist en drug način, na drugem nivoju mi je pokazala svet in me očarala in ta daaa... nisem vedla, da je mogoče med meditacijo s trans. energijami se povezat z vesoljem in čutit kak me srkkkkaaaa gor, se po malem zaljubljala v ljudi in svet sam, vsak dan sem doživela nekaj, kar mi je polepšalo dan in se zraven zjokala.
Bog me je vodil povsod in vedno. 
To potovanje mi je odprlo srce, v čakrastem pomenu in pomenu kar tako, in prvič v življenju odkar potujem, lahko rečem, da je bilo to potovanje povsem in samo čutenje in filanje duše, niti enga sightseeja ni blo, nič... samo golo kopanje vase in v državo čez razne pomagače, ki mi jih je usoda in karma dostavila.

 

Pa prvič sem šla lahkih nog in srca na letalo za nazaj  v Lj., polna filingov, da tja (sem) spadam in ni mi blo hudo kot ponavadi, ko sem šla z Indije ali kere druge države... nisem se poslovila od Indije, ker sem kot prbito dobila info, da je to moj home kamor spadam, če ne fizično pa 500% po srčku in tega itak nosim skoz sabo, torej jo imam vedno v sebi juhuhuhu (Flafi, bodi pazljiva, da ne pobruhnes, je nekaj pomanjševalnic v besedilu )
Plus, tako me je napolnila, take izkušnje mi je dala ... ravn par dni nazaj sem razmišljala kak sem prvič, ko sem bla v Indiji misla, kak me je odprla, dokler nisem prišla drugič in dojela, da pri prvem obisku še zdaaaleč nisem bila odprta tak kot sem misla, ker me je odprla šele 'zdaj'... dokler nisem prišla tretjič in sem spet kot prbito prepričana, da tokrat pa ni šale, da zdj pa vem kok je ura in tud vedno več odgovorov na vprašanja mam... haha... zanima me kaj bo čez 5 let in po ne vem kolkih še obiskih Indije...

Na poti po stopnicah do vrha stolpnice sem nekje v 2 nadstropju
Z Gufranom, mumbajskim frendom sva se po ure in ure v avtu vozla po mestu, s šipami dol, lučke je ugasnil in prižgal take, modre, ki so utripale (hahaha) dala na repeat en komad, ki nama je zadogajal in oba po svoje uzivala v muzični tišini po več kot uro
YEY za take trenutke

V njegovi vasi na severu Indije, v Alahabadu sem preživela krasen teden z njegovo družino... to je bil najbolj pure love filing družine.
Vsi smo jedli in spali v eni velki postelji, ki se ji reče TLA, z blazinimai po tleh in polno dekami, kjer smo se skup stiskali 13 ljudi, jedli skup...

en večer me je sestra od Gufrana z mandiko (kano) porisala po rokah, vse prste mi je pomazala z njo, jaz pa laaačna čakala na večerjo... ( kak bom jedla?! ) haha, pa reče, NO WORRY, i FEED U

Folk, celo uro me je pitala ko pujsa, jaz sem usta odpirala ona pa je čapatije trgala in jih mazala z dalom in drugimi omakami in jih na koščke lomila in mi jih polagala v usta... sj ne rečem, bilo je slastno ampak sem vsakič polizala se njene tri prste, palčka, kazalčka in sredinca ( prste, s kerimi mi je vnašala hrano v usta ) to, da nisem še dobro prežvečila prvega grižljaja in že ddobila v usta novega... hahaha, se je dogajalo dobro uro, mislim, da se v življenju še nisem tako (na bizaren način) najedla, hahaha...
Potem pa pride mama... in vidi, da je hčerka (KAO) počasna in mi začne mama, medtem, ko je hčerka noro hitro trgala čapatije in jih namakala v omake, ki so čakale na moja usta, dajat svoje koščke v usta... obnašali so se, kot, da bom umrla čez točno 10 minut, če me ne bodo prej nafilali kot pujsa

Enkrat sem šla z Gufranovim očetom z motorjem na tržnico kupit večerjo, ko mi ta druga sestra PORINE olupljeno banano v usta, hahahahhha, kaj tazga, no, hahaha, kok smešn

Btw, jedla sem ribo z Gange, omg, haha, to sm zvedla in dojela po dobrem mescu tak, da mi ni blo  nič slabo - sem pa res pomisla kaj vse je mogla ta riba pojest predno sem jaz njo, lol.

Za zajtrk sva s Hanno jedli bivolje mleko in grah na žlico .

[Coco*]

[ananas]

O hudo Rea. Res občudujem tvojo pustolovsko dušo!

[Immortelle]

[Barbarina]

[Olivija]

 

 

Hellou, dobrodosla spet nazaj! 

[rea]

Yeah, yeah! Tenks, vi ste tud welcome pr men

[rea]

Spet nazaj z magic Indije in zabavne Tajske.

Tokrat sem igrala ping pong med njima. Evropa - Tajska - Indija - Tajska - Indija - Tajska in Evropa. 
Mogoče sem tokrat kar mal bežala pred Indijo. Preveč je vsega tam. Preveč je lepa, mogočna, močna, čutna, čudna, zanimiva, vse...Preveč včasih, če nisi pripravljen in očitno ali nisem bila pripravljena ali pa se mi je mal skisalo, še zdaj ne vem. Vem, da imam Indijo vedno raje, ko sem doma, kot pa, ko sem tam :v.
Jaz Indijo ljubim, da ne bo pomote in vem, da je doživljenska destinacija, ampak je včasih al ona tečna al pa jaz in ne greva vedno skup.
Pač pejt, sem si rekla, če denar imaš in ti ga ni škoda--- po drugi strani pa sem se vprašala, če ne znam uživat tam kjer sem v tem kar sem, s tem kar imam.
Na koncu je pač zmagala razlaga, da kao znam uživat s tem kjer sem (zato pač grem tja, kjer bom lahko un moment še bolj uživala-kao), to, kar sem, sem itak skoz in, da imam cel svet. (Hah    lajf je za uživat in zakaj ne bi pač  mal skakala med državama?)
Pač 101 poskus opravičevanja zapravljanja denarja in onesnaževanja zemlje z 'ne'potrebnim letenjem.
 

Wiiiiiiium Evropa - Tajska, part 1:

Na Tajsko sem priletela iz enega in edinega razloga - da grem na sever v samostan, valda. Kaj pa drugega, ejga!
Tam kjer sem že bila in tam, kjer sem fizično vezana na mir, ki sem ga našla pred leti. Ja, mal plastično, pa kaj. Tam je lepo in čeprav nosim mir v sebi mi zunanji mir pri tem še bolj pomaga. 
2 uri stran od Burme. Čudovit samostan, forest monastery se mu reče.

..... fast forward....
Nisem šla v samostan, končala sem bluzit 3 tedne v Bangkoku. Samo v Bangkoku? Ne samo v Bangkoku ampak V BANGKOKU. 
Jaz mam Bkk pač ful rada. Lahko bi živela tam. 

 

'Kaj pa delaš tam Iza?'   'Hja, kaj pa ti delaš doma?'

'Ne, res mislim, a veš, kaj tko delaš?'   'Ja, tud jz zares vprašam kaj ti doma delaš?'
Pač kle sem, spim, diham, jem, hodim okrog. Berem, sedim, bulim, strmim, dojemam in zaklepam sobo vsak dan okrog 14 po dolgem spancu. Se srečam s Heidi.

 

Utrinki Bkk; 1 (drek na brisači v guest house, na hodniku med sobami, hah) 2 (funny napisi) 3 (z Bkk friend)

 

Preveč časa je že minilo, čas je da greš, sem si rekla. V samostan več kot očitno ne misliš it, bukiraj karto, spel se v Indijo. Ok, ok, sam kam?

Jooooj, Iza, nočem bit preveč stroga sama s sabo ampak, a lahko nehaš komplicirat? Veeeedno nrdiš iz ene možnosti tri.
Aja, sej res. Heidi.
Heidi. Spoznale sva se marca 2012 na Tajskem (zakaj se mi zdi, da je od tega že vsaj 5 let, ubistvu pa nista minili niti dve, ah law of attraction), se aprila 2012 razšle, se februarja 2013 v Sai Baba asramu spet srečale, se tokrat, oktobra 2013 v njeni sobi na Tajskem spet polupčkale (bilo je kratko, a sladko- namreč, ves čas, ko sem bila jaz zdaj v Bkk je bila tudi ona - vmes je živela na Tajskem otoku Ko Phangan in se oktobra predno je spet letela v Indijo, ustavila za 14 dni v Bkk) in spet 2013, tega novembra zadnjič v tem letu videle v Rishikeshu.

 

 

No, zato pa sem naredila iz ene možnosti 3. Ok, letiš v Indijo, se srečaš s Heidi. Ja, okvirno, kaj pa vmes, kam te vleče, kaj ti prav srce, kam bi šla, kaj čutš? Ne vem. Kako ne veš? Joooj, Iza!
Pa dobr, no, sej se bom odločla. Sama sebe sem mela zadost. Težko je samozdravljenje.

Ok, karta kupljena, 25.10.2013 sem letela v Delhi. Pa ne zato, ker bi se končno odločila kam pa kako ampak, ker je bla karta do tja najcenejša :AJEBEŠ: .
Ob 5 zjutraj sem pristala v  Delhiju, shuttle bus do Pahar ganj predela (shit hole za turiste) kjer sem iskala kartonasto škatlo in selotejp. 
Zato, da sem zapakirala obleke kupljene na Tajskem in jih poslala iz Delhija v Mumbai modelu Sunny-u, ki ga še nikol v lajfu nisem srečala v živo, vse to, zato, da bo moj prijatelj Gufran, ki živi v Mumbaju - ki pa nima naslova, ker živi v slumu in zato ne morem pošiljke poslat njemu - prevzel pošiljko v Sunny-evem biznis placu. OH. Kake dobre prjatle mam jaz! Res, noro!
Lahko napišem še to, da sem vsa zmatrana sedela v eni od čošak agencij na mejhnem stolčku brez naslonjala na Pahar Ganju z nahrbtnikom  na seb in padla hrbtno na tla :v, itak so me takoj pobrali, mi prinesli čaj in me pol ure spraševali, če sem ok. India <3.

Ratal mi je. Isti dan sem sedela na 15 urnem busu za v vznožje Himalaye, Himachal Pradesh, v Dharmsalo, natančneje Mc Leod Ganj. V mesto kjer od pribežništva dalje živi Dalaj Lama. Ta del Indije je čudovit, miren, več se naučiš o Tibetanski kulturi kot Indijski, pravzaprav. Jaz sem ful čutla jokanje in se ene 2 dni jokala za vse Tibetance. Sploh nisem bla izobražena no, kaj vse so jim Kitajci delal.

[rea]

Spočiješ se od hektične Indije. Ful je bilo mrzlo in ful sem zmrzovala. Šef guest housa mi je posodil njegov pončo. Na sebe sem vrgla vse, ampak res vse obleke iz nahrbtnika. Še poletno oblekico sem vrgla čez vse pajkice in pod vse pulovrje, vetrovke in zavila pareo okol vratu. Hah. Miha je reku, da sm ciganka. Ponoč je blo okol 0, -2 stopinji, čez dan pa dobrih 5.

V Freedom Palace, placu kjer sem bivala 10 dni sem se tok udomačila, da sem v njihovi 'restavraciji/dnevni sobi/kuhinji/recepciji/spalnici hahaha, že pekla čapatije za goste in jim kuhala čaj. Res, da je bil ta čaj zelo posebnega & neizrazitega okusa (sem posrkala mal pence, predn sm mu postregla ampak nič zato! Treba je pit toplo v mrzlem podnebju )

 

Po 10 dneh sem se spustila dol, direkt v Rishikesh k Heidi. Heiiiididiididididi, jaz te ne naaaajdeeem! Kako nej ti to sporočim? 

Vse, kar sem imela je bil ime guest housa. Od 6 do 10 zjutraj sem z nahrbtnikom na rami šetkala ob nabrežju Gange levo in desno, pa desno in levo pa se vmes kdaj vsedla na klopco. 
Kje je kej, no! Zakaj sploh ni guest houseov nikjer? A sem jaz na turističnem predelu al sem kar nekje? Ej, Iza, to je ful čudn, sem si rekla. Sam kaj pa zdj?

Ena Rusinja me je vidla vso zgubljeno in me popedenala kot dojenčka. Pokazala mi je kje je Ram Jhula (domnevno naj bi bil Heidin plac v predelu Ram Jhula), peljala do internet kafiča kjer sem se logirala na fecebook in ji vsa nesrečna natipkala, da je ne najdem  
Heidi pa vsa umirjena, Iza dej glavo iz kafiča pa povej kaj vidš okol sebe! Ja, ok   
No, vidim samo ene restavracije v hindi pisavi. Heidi spet pametna (nisem cinična) a sedi kak stric zraven tebe? Ja, sem rekla. No, dej mi strica na telefon. 
Vmes sem čakala ko otrok, da se mami pomeni s stricom. Hahahah.
Stric odloži slušalko in reče, COME ON, I AM DOCTOR AND I GO SAME DIRECTION, I WILL TAKE U TO HER PLACE. ( He was my himan )
Bruuum brum, pa sva se odpeljala z motorčkom in čez 10 minut sem si že stiskala mozolje v Heidini sobi z umazanimi rokami in čakala, da neha skajpat s svojo potovalno frendico.

(Uuuuf, to zna bit čist predolg zapis. Moram krajšat, ni druge).

Naslednjih čudovitih 10 dni sem bila s čudovito Heidi v čudovitem Rishiju. Prakticirala čudovito jogo in pela najbolj močan Ganga Mother Ji bhajan. Sedela ob šiva lingamu in si s Heidi delila heart connection neizrečenih besed, ki so vseeno tvorile ful močno komunikacijo. Mele sva jutranji obred kuhinje in zajtrkov na  guest house-ovi terasi. Goli, prazni, veliki terasi. Heidi je kuhala, jaz sem pomivala. Zajtrki in jutranji čas je bil kar močan del dneva.
 

 
 

[rea]

Eno jutro v Rishiju sem šla do čoška po domač jogurt, ko se je en Indijc iz čoška kjer je delal zadrl, DOBRO JUTRO. Jaz ga nisem poznala on pa mene tud verjetno ne  .

Čist počas sem upočasnila korak. Obrnila smer, šla do njega in ga vprašala, če ve, da me je lihkar pozdravil v mojem domačem jeziku. Vem, je odgovoril. Nič nisem komenitrala, mislila sem si 'sab kuch milega' ('vse je možno' v hindi) in šla dalje.




Slika z dlanjo: S Heidi sva nekaj iskale in sva vprašale za pot. Indijc ves smrtno resen vstane iz stola, vpraša prjatla, če ima kuli, potegne Heidino roko, jo obrne, da dobi dlan in nama nariše smer.



Vmes sem dobila najbolj močen preblisk, da jaz pa vseeno moram na Tajsko v samostan. Res moram, ful čutim, tokrat pa zares! Ja, ok, če je to pot,  k jo rabš pejt nazaj.
S kje bi letela, kero večje mesto maš blizu? Hmmm, ja najbližje večje mesto s kjer lahko dokaj poceni letim je Kalkuta.
Naslednji dan sem sedela na 40 urnem vlaku za Kalkuto. Isti dan zvečer letela na Tajsko in naslednje jutro že bla chek in-ana  v istem guest housu v BKk kot vedno.

[rea]

....Fast forward.... part 2:

 

Spet nisem končala v samostanu, hahah. 
Nekako isto je kot prejšnjo rundo prišla stroga odločitev mojega notranjega starša, da je to višek vseh viškov in, da če ne mislim it v samostan meditirat, da naj vsaj grem čimprej nazaj v Indijo. (Ko sem bla na Tajskem sem po tajskih ulicah jokala, kot češ, Iiiindija - tam mi vsi pomagajo, vsi so prijazni, vsi te ful čutjo, joooj moja Indija kje si, fuck u Tajska! Ko sem bila pa kdaj v Indij sita indijskih dram, sem se pa drla jooooj kaj bi dala, da bi bla zdj na Tajskem zrak za vse Tajce. (Tajci te namreč sploh ne šlivijo kej dost, sploh pa ne v Bkk).
Bi blo kar zabavno, če bi me vidli kako se derem in menim sama s sabo po Indiji in Tajskem).

Letela sem nazaj v Indijo. Direkt v Bangalore, 5 ur stran od Sai Baba asrama, kamor sem šla takoj po pristanku.
Končno sem doma! Končno energija, ki mi prija, ja, ja, to sem rabila! Juuuj, asram, kok te mam rada, ti me vedno štekaš, čutiš, nudiš. In res je blo tko tud tokrat, asram nikoli ampak res nikoli ne razočara. Na polno dela centrifuga tam in, če si zadost časa tam, te lahko tud še splahne 
Vsak dan sem vstajala ob 5 zjutraj, pešačila 20 minut stran na 3 urno jogo, prišla nazaj v asram okol 9.30, 10, šla na mega zdrav zajtrk, pod tuš in poslušala svete pesmi. Jaz sem tako rasla in se čutla, cel moj jaz je bil napolnjen z zdravimi snovmi, energijami, hrano, ljudmi. OH JA, TO JE TO ***

Joga terasa:

 

Skratka, 3 tedne v asramu sem bila v dormiju z Makedonko za katero nisem vedla, da to je. Vedla sem, da ne govori angleško ampak vseeno sem jo vprašala s kod prihaja. Iz Makedonije, odgovori. Jaz pa njej ful vesela, o vau, jaz pa iz Slovenije! Ona začne pričat... priča ... jaz pa še bolj veselo, o vau, Snežana! Jaz pa razumem Makedonsko zgleda, ker vse, kar si rekla kapiram! Pa ne, bre, to ti je srbski, ja ti sad pričam srbski, jao, Sai Ram. Hahaha. (Živela je 35 let v Beogradu, stara je 67, zdaj pa že 15 let živi 1700 metrov nad Ohridksim jezerom v eni taki vesoljski hiši iz aluminija in me čist noro spominja na svojo mami. V besedah, dejanjih, energiji). Vedno ga hengam s starejšimi gospemi
En dan kasneje sem v vrsti za hrano v kantini stala pred Danko, ki sva si ne vem po katerem ključu uspele izmenjat zanimive besede. Na konc sva se objele in polupčkale.
Z eno drugo Danko in Nizozemko smo delale sewo (unselfih work, selfless serving ipd.) na vrtu asrama. Paradižnikom smo postavljale lojtrice na katere so se naslonili.

 

 

Ubistvu imam v asramu samo enega zares dobrega mladega prijatelja, Žana. Mladega srčenga princa, s Krisno v zavesti, ki se bori s temo in je ful odprt.

Po asramu je padla Goa, ne čist tista ta prava, guštna, od letošnjega marca, ki mi je dala najboljšo šolo, kako kraji ostajajo isti, mi pa smo tisti, ki se spremenimo. 

V Goi me je npr. en Indijc, ki sem ga 5 minut neuspešno podila stran od mojga pareota in metra, ki sem si ga lastila  na plaži, vprašal, če bi njegovo žogico, lol. 
Kar nekaj, res.
En dan pa sem šla spat in že čepim na postelji, ko zatikam  komarnik pod jogi, ko začutim eno dogajanje (nad posteljami so komarniki in stranice zatlačiš pod jogi, da štima), dvignem glavo in zagledam indijsko roko kako moli in se steguje v sobo. Omg, no! Sploh nisem vedla, kaj naj naredim - se potuhnem, mal tresem, ugasnem luč in zaspim? al stopim ven, mal riskiram in razturim okolico z dretjem ob 1 ponoč? Mah, sj je Goa. Stopim ven, whoooo is thiiiis, come here, where are u, huh? 
Nema nikog, prileti sicer Lawrence, lastnik, kao ni bil on. Da me pa lahko čuva in se vleže pod mojo posteljo čez noč, da bom varna.
Ja pa jade---bejž ven, Lawrence (sj sva kolega, ker ga poznam že 3 leta in vedno, ko sm v Arambolu spim pr njemu). 
Ampak ni šel ven, a ne, začel se je krčit na tla in mi zatrjevat, da lahko zleze pod posteljo in, da me bo res čuvu.
PA DEJ PEJT VEN, Nooo, Prosiiim. Joj.

 

(Po 5 dneh sem šla. Pa ne domov, ampak v Bangkok     ). 

Part 3, Tajska, 5 finalnih dni. Vse lepo, uživancija po crazy Indiji. Tajci majo res izredno lep odnos do živali. Za mnogo pocestnih mačk in psov je naštimana posodica z briketi ali rižem in pa vodo. Pustijo jim, da pridejo blizu, npr., če kdo kaj prodaja v čošku, pa pride muca, je ne bo spodil stran ampak ji bo celo dovolil, da leži na stvareh, ki jih prodaja :=) Ful so prijazni, kar se tega tiče. Zelo jih opazijo.
Npr., slika, ki to priča:

Ta zapis bi lahko šel v širine in daljave ampak bi blo mogoče neokusno dolgo, če bi zapisala vse, kar se je zgodilo in, kar se mi zdi zanimivo ;D



 

[Olivija]

Ah ne, jaz bi se, jaz bi se brala... Lepo, rea, cudovit zapis, vsakic nekaj posebnega. Me kar odnese v neko drugo sfero, ko to prebiram, potem se pa konca. ;-) velkom houm!

[Christianne]

Meni je tudi zelo zanimivo prebirat, kot bi brala neko knjigo Lepo. 

[Immortelle]

[Dragica]