
SOSTANOVALCI
#1
Posted 19 January 2010 - 01:51 PM
S kom si delite stanovanje - hišo: familija, partner, ali so to pač cimri v študentskem stanovanju...? In kako se med sabo prilagajate, kakšna "hišna pravila" imate, kolk se jih držite, kolk se jih oni držijo... itd itd.
Doma si delim hišo s familijo, tle niti ni kej dost za razlagat..
Čez teden sem pa v Lj v najemniškem stanovanju s fantom in še enim parom v sosednji sobi.. Moram reči, da smo se zlo dobr ujel na začetku, skup smo hodil ven in vse... - ampk kljub temu je prišlo po dveh letih do nesoglasij.. Pa ne do prepirov, pač motijo nas določene stvari..
Mene (naju) recimo njuno razbijanje z vrati, omaricami, skratka glasnost.. vtikanje v zadeve- neprestano spraševanje kam greva, kaj delava, kaj bova jedla..... Pa še kkšna stvar bi se nabrala (prepogosto, zares PRETIRANO pranje, itd..). Zihr tut njiju kkšne stvari motjo in smo se odločili, da naredimo sestanek v takih primerih.
Enkrat smo ga imeli in se pogovorili o teh stvareh, samo se je izkazalo da smo se po tem bolj čudno gledali, nismo se več tko zlo zastopili kot včasih...
U glavnem, zdi se mi včasih kr naporno delit stanovanje z nekimi tujci (čeprav se spoznaš pa vse..). Drugače je s partnerjem, ko ne rabiš delati v rokavicah in se odkrito pogovoriš o vsem, brez zamer..
No, pa še vi napište svoje mnenje in svoje izkušnje...
#2
Posted 20 January 2010 - 12:51 PM

zj se mi res ne da pisat, ampak se še vrnem... je preveč

ne, sj ne, mam fajn cemre več al mn, edin cimra je kukr da bi bla stara 50, sam jamra pa skos je sfukana. she needs a dick

#3
Posted 20 January 2010 - 03:58 PM

Doma se z mami na 100kvadratih še vedno ne uspeva ena drugi izognit


#5
Posted 20 January 2010 - 05:32 PM


#6
Posted 20 January 2010 - 05:34 PM
- zbujala se je ob 5 zjutraj, ko sem jaz prihajala domov, šla je spat ob 10 zvečer, ko sem jaz šla ven
- enkrat je šla na študentsko areno, in je dobila zastonj en promocijski CD neke verske glasbene skupine, in ko je prišla domov, mi ga je dala, češ, da se ji zdi, da je to MOJ stil muzike

- po faxu se je hotela vpisati na arhitekturo, in ko sem jo jaz vprašala, da če zna sploh kaj narisati, me je prestrelila z očmi in rekla: ja, a nisi videla, kako lepo in natančno znam narisati živali? (je risala kravo, kokoš, itd.)
- kupila si je kolo, ROG, novo, in ker je bilo tako dragoceno, smo ga morali imeti SREDI sobe, študentske, HAHAHAHAHAHA, da ji ga slučajno kdo ne bi spizdil
- na to isto kolo je na razne dele kolesa - blatnik, itd. napisala svoje ime, hahaha, če bi ji slučajno kdo posamezne dele spizdil
- živela je po načelu kar je moje je samo MOJE, kar je pa vaše, je seveda tudi moje
- enkrat smo kuhali pašto s tuno, pa nam ena zmanjka, si sposodimo od nje, pride domov, ji rečem: Dani, eno tuno smo si sposodili, ti vrnem, če boš rabila; me pošlje TAKOJ v trgovino, kupit eno jebeno tuno, pridem nazaj, jo vzame, napiše gor svoje ime, in jo da v hladilnik
Ja, smo se super imeli, juhej juhej, 2 leti.


---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#7
Posted 20 January 2010 - 05:37 PM


como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#8
Posted 20 January 2010 - 05:39 PM



---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#9
Posted 20 January 2010 - 05:41 PM

#10
Posted 20 January 2010 - 05:44 PM

Majkemi, če kje vidim njen pecikel, bom ukradla blatnike, pa namontirala na svojega.

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#11
Posted 20 January 2010 - 05:44 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#12
Posted 20 January 2010 - 05:45 PM
pol bo vsaj mela razlog da jamra

Good point!

Kinky, ti se hecas?

Ceprav, v studentskih letih sem poznala podoben kaliber v moski podobi. Enkrat so njegovi cimri zaceli z zurom doma, potem pa so se odpravili ven. Ko so se proti jutri vrnili, so jih pricakali listki z raznimi napisi, razporejenimi po vsem stanovanju. Nad koritom, v katerem so pustili par umazanih kozarcev, je npr. visel listek z napisom "I. si morda na kaj pozabil?"
Cakam na se, u made my day.

#13
Posted 20 January 2010 - 05:47 PM

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#14
Posted 20 January 2010 - 05:47 PM
Samo sej jaz tud vstajam ob 5h in grem spat ob desetih, to se mi ne zdi nič takšnega, če maš oač tak urnik na faksu

Aja še to od te cimre: v lj je 3 leta, nardila ni pomojem enega izpita, starši jo financirajo. Pijana je bla neki časa res vsak dan v tednu. Zdej se mi zdi, da celo nekaj dela in malo manj popiva. Pomojem ji je malo bad ratalo. In zdaj je vsa zagrenjena, ker živi pač dokaj podobno nam ostalim, se obnaša kot da vse križe tega sveta nosi.
Z njo ni ven za hodit sploh, ker se pri vsakem tipu, ki nas ogovori ustavi in se kar meni,... Halo bejba, kdo pa ne opazi 5 solidnih punc na kupu?? To še ne pomeni, da maš pa pri vsakem šanse. Aja in skos je vozla kake tipe v stanovanje, ki jih je po mojem prvič vidla. Res enkrat zjutraj vstanem, pa nekdo v gatah s kopalnice



#18
Posted 20 January 2010 - 05:58 PM

#19
Posted 20 January 2010 - 10:16 PM
Jaz zase vem, da ni šans, da bi živela s kom, če bi mogla živet drugje, ne doma. Strgalo bi se mi.
Ja no, ne vem, postavite se v kožo koga drugega, recimo, da niste iz LJ, pa da doma niso ne vem kako premožni, da vam lahko plačujejo stanovanje v katerem ste same, kaj bi vam potemtakem preostalo drugega kot življenje v študentu, oz. cimri? Če bi želele študirati v prestolnici?
Lahko vam je rečt, če vam pa nikoli ni bilo potrebno tako živeti. Vsaj jaz tako razmišljam. Več pa ju3.

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#20
Posted 20 January 2010 - 10:19 PM
Ja, saj vem. Hvaljen Jezus.

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users