Se vam je že kdaj zgodilo, da se je vaš partner kot zaprl v kalup zaradi kakih vaših teženj,...in se potem obnaša hladno in dobiš občutek, da vztraja v odnosu na silo?
Ko mu to omeniš, seveda zanika...da se je mogoče malce zaprl vase, ker sem mu malo težila pred časom ( pač, dolga štorija, jaz sem za moje pojme upravičeno zatežila, on pravi, da ne), in da sedaj potrebuje nekaj časa, da se resetira nezaj.
Nisem navajena takega obnašanja. Verjetno tudi on mojega ne, jaz sem pač taka, da se rada skregam, vržem stvari na plano, pričakujem tudi od sokregatelja, da pove, kar mi gre, kaj je narobe, razdebatiramo in je. On pa se zapre vase, češ, spet težim za brezveze, se čuti napadenega, če jaz kaj rečem, in smo potem tu kjer smo- na neki odtujenosti.
Ne vem, kako se takega človeka sploh lotit. Vsi mi govorijo, kaj se sploh matram, če ni pripravljen komunicirat tako, kot naj bi se komuniciralo v nekem zrelem odnosu. Zaenkrat mam še nekaj energije za to vezo, imam ga rada, sploh ga ne želim odpikat kar tako, ker se fuuuul težko zaljubim, ful težko me nekaj pritegne na človeku, da mu dopustim kaj več kot prijateljstvo. In njemu je to uspelo, in seveda sem se na začetku počutila ljubljeno in vse, sedaj pa kot da se ga je polotila neka apatija. Seveda človek to začuti, mene razjeda, rada bi vedela, kaj se mu plete po glavi, ampak samo da načnem to temo, že odprem začaran krog- on se čudno vede ( za moje pojme)- mu to omenim- on to razume kot napad nase in kot teženje- in spet odkopljeva bojno sekiro in nastane še en dodatni zid med nama in je vse še slabše...
V taki vezi seveda nimam namena vztrajat, če je on tak, kakršnga se gre sedaj, potem se z njim res ne vidim v prihodnosti. Ampak ker želim res dat vse od sebe in ne mislim zveze končat zaradi trenutnih motenj, čeprav so zelo obremnjujoče, bi potrebovala kak nasvet, kako naj sploh pristopim k vsemu? Naj se za kak mesec, dva, naredim imuno na to njegovo vedenje, mu ne težim za ama nič, čeprav bom imela na koncu jezika, da bi kaj siknila, skratka se obnašam kot da je vse ok, skoraj brezbrižno ok? In da potem vidim, ali bo kaj prilezel iz kalupa ali bo vse isto...
Ne vem, resnično ne vem, kaj naj naredim, kako naj se obnašam. Nisva več najstnika, že dooooolgo ne, bi človek pričakoval malce bolj zrelo obnašanje, ne pa tole.
