Bom še jaz mal popisala
Marokiča.
Predelala sem mesta Fez, Rabat, Casablanco, El Jadido, Safi, Essaouiro, Agadir in Marrakech. Potovanje je trajalo od 9. decembra, a sem dobrih pet dni preživela v Granadi, pri fantu od kolegice. Granada je btw super, tako alternativno mesto, pa zelo relaxed
, tja se tudi še vrnem, poleti.
V Maroko sem se iz Algecirasa 15. decembra odpravila s trajektom, na katerem mi je blo grozljivo slabo
. Prispela sem v Tangier, a si ga nisem ogledala, z nočnim vlakom sem šla do Feza, kjer sem prenočila na postaji in skoraj zmrznila.
Fez je bil moj prvi pravi kontakt z Marokom, in me je malo zdelal kulturšok
. Najprej mi je vse delovalo kot da sem v Bosni nekje med vojno
. Gre pa za zelo tradicionalno mesto, z zavejano medino (* medina je naziv za historični del mesta, ki je navadno obzidan in ga varuje trdnjava - kasbah, na ozkih ulicah pa visijo obrtni izdelki, določeni deli so namenjeni prodaji hrane in drugih živil, vse skupaj pa malo spominja na našo tržnico, znotraj medine so tudi številne mošeje, pa seveda bajte), ki je načeloma vedno nabito polna in precej umazana
. Šele v medini začutiš tisti pravi utrip mesta.
Prestolnica je 2milijonski Rabat na atlantski obali. Mene je tu zvila "sračkalica", pa bruhala sem (blame it on the veggie kuskus
), obe z Reo sva se tudi ful prehladili. Dasiravno je Maroko v Afriki, so temperature povsod razen na skrajnem zahodu in jugu pozimi kar "evropske" - čez dan sicer lahko prilezejo do slabih 20° C, ponoči pa obvezno padejo na 5° C.
Mene Rabat nmi prepričal, ker gre za tisto tipično velemesto, medina sama je pa bolj ciganeraj kot pa "historični del mesta", gre bolj za neki "plac", vmes so posejani cheap hoteli (jaz sem spala v enemu za 40Dh, kar je cca 3.6€
), kafiči, pa "čoški" s hrano in živili. V Rabatu živi tudi zdajšnji kralj Mohammed VI, žal pa se nisva utegnila zmenit za kavo...
Po Rabatu je bla na vrsti Casablanca, največje in verjetno najbolj razvpito maroško mesto, ki pa name zopet ni pustila nekega posebnega vtisa. Center je itak preogromen da bi ga človek spoznal in malo prešetal, zrak na cestah je obupen !!! meni je blo vsakič kar slabo od vseh izpuhov
.
Edina pozitivna točka Case je mošeja Hassana II, bojda druga največja na svetu. In res je ogromna. Ogledala sem si jo z vodičem, ki je naši skupinici nekaj malega razložil
, v glavnem ni blo nič pretresljivega. Mene je predvsem fasciniralo to, da je mošejica od znotraj skoraj do pikice identično zasnovana kot evropske stolnice - tri ladje, ogromni podporni stebri, ki se konačjo z loki, preostor za molilce in molilke je sicer ločen, v zadnjem delu mošeje pe je tudi neke vrste kor, le prižnica manjka.
Kletni deli so bli bolj zanimivi, v njih so namreč prostori namenjeni umivanju pred molitvijo in hamam (turška kopel). Luksuz, ni kaj.
El Jadida je tako malo ribiško naselje na obali, tu se je ozračje počasi ogrelo in je bivanje takoj postalo lepše. Obala je sicer bila nastlana s smetmi, mestece pa se je ponašalo z lušno malo kasbo, pa podzemno cisterno, ki jo kot znamenitost ščiti Unesco, ker lokalcem se verjetno bolj fučka.
Safi ni bil nič posebnega, oz. kot je rekel en lastnik gostilne: "There are no tourists in Safi. Only fish!"
Je bla pa zato Essaouira toliko lepša
. Znana kot hipi in surfersko mesto kjer je nekaj časa lokalne jointe žulil tudi Jimi Hendrix, že par desetletij privlači svobodomiselneže iz celega sveta, zato je vzdušje v mestu vedno zelo dinamično, skoraj karnevalsko. Turistov je po ulicah medine kot sardin, lokalci pa se držijo bolj izven obzidja, cene hoteličev so tu zato malce višje. Meni se je lih zaradi tega posebnega vzdušja Essaouira ful vtisnila v scre in sem ziher da se še vrnem tja, pa magari še odskoknem na kako od bližnjih surferskih plaž, ki niso toliko znane in so manj obiskane.
Po Essaouiri me je čakalo slabih 6 dni sonca in peščene plaže v mondenem Agadirju. Mesto je bilo porušeno po katastrofalnem potresu l. 1960, oblasti pa so preventivno ruševine zasule z zemljo (da ne bi prišlo do izbruha bolezni) in novo mesto zgradilo le malo južneje od originalnega. Agadir je zato popolnoma moderno letoviško mesto brez medine, ki privlači ogromno turistov, saj se lahko pohvali s kar 300 sončnimi dni na leto (fak no, kolko enih brezveznih informacij sem se nadudlala iz vodiča
). Plaža je čisto "Miami scena" - peščena urejena in čista, morje tudi čisto, valovi ponekod kar močni, ob obali pa se tre nobel kafičev in restavracij.
Pa ipak je sedlo ostat v Agadirju malo dlje se gret na sončku (27°C lepo prosim), namakat noge in pač lenarit iz dneva v dan
.
Zadnja postaja je bil Marakeš, eno najbolj unikatnih maroških mest. Center mesta je trg Jemaa El Fna, kjer se tre stojnic s hrano (harira - tradicionalna zelenjavna juha, pražena zelenjava, juha iz polžev, pikantni čaji, sladice, pomarančni sokovi, suho sadje in še in še), ki pa se postavijo komaj zvečer, popoldne pa jo zasedajo krotilci kač, dreserji opic, prerokovalci, pripovedovalci štorij, plesalci, glasbeniki, pa seveda turisti. Mesto je precej dražje od vseh ostalih (kar se tiče šopinga seveda), medina je ogromna,a ker gre prodajalcem zaradi množic turistov dobro, se ne pustijo prepričat da bi ceno svojih izdelkov kaj bistveno spustili, tako za isti izdelek plačaš tudi do 2x več kot v drugih mestih
. Pizdeki.
No to kar se tiče samih mest, kaj splošnega o Maroku pa še sledi. Podobno kot je napisala Špela za Mehiko je tudi v Maroku po cestah ogromno policajev in patrulj ki preverjajo avte in potnike v avtobusih. Zdej zakaj je tako težko rečem, znalo bi pa bit da je to posledica poostritve nadzora po terorističnih napadih l. 2003 v Casablanci. Podobno je tudi ob pomembnejših objektiv dosti varnostnikov/vojakov/neke vrste policajev, ki preprečujejo fotografiranje in vstop nepovabljenih.
Ljudje na cestah so večinoma prijazni, zelo slabo pa govorijo angleško, večinoma samo francosko (tudi mladi), ker je bil Maroko nekaj časa francoska kolonija, na severu in v nekatrih obalnih mestih govorijo tudi špansko, v Marakešu ki je izrazito turističen pa znajo "vse" od A do Ž
.
Sicer so nama z Reo ful dajali nasvete naj se ponoči ne zadržujeva zunaj in še zlasti ne v medini, a sva se počutili čisto varno, vsaj dokler sva se držali osvetljenih prostorov in nisva rinili v tesne, temačne uličice *itak* .
S hrano nekih večjih problemov ni bilo, razen tiste bruhice, ki sem jo že omenila in malce zmešane prebave, nekajkrat me je bolel želodec, trenutno se pa počutim ok. Mogoče bo svojo stran štorije dopisala še rea.
Sicer je pa kultura bivanja v Maroku dosti drugačnejša od evropske; ljudje se za odpadke na cesti takorekoč ne zmenijo, ženske po blatu v medinah hodijo lepo v štiklih in sandalih
, živali so večinoma zanemarjene, sploh tovorne kot so osli in mule, ponekod se ti res zasmilijo no. Mačk se po cestah tare, ponekod se zdi da živijo kar fajn (denimo v Fezu, kjer so bile mačke v medini kar dobro hranjene), drugod jim pač cestno življenje ne prizanaša (sploh v teh metropolah); psov sem pa videla presenetljivo malo.
Na medini veselo cveti trgovanje z ogroženimi želvami, gekoni in kameleoni, ponekod visijo tudi raznorazne živalske kože (piton, krokodil, roparske mačke, itd), med tradicionalnimi zdravilnimi zvarki je tudi precej tega, na neki stojnici sem videla tudi pečeno glavo nosoroga
. V Essaouiri so zelo obiskane tudi butične trgovine s pohištvom in rezbarskimi izdelki iz nekega posebno ogroženega lesa.
Tudi ti krotilci kač na Jemii so klasa zase, saj kobre načeloma omamljajo, stradajo in pohabljajo (populijo jim strupnike), da med nastopom niso nevarne, ko pa je taka kača že preizčrpana jo preprosto zavržejo, sama pa od lakote največkrat pogine. Podobno je z opicami (makakiji), ki jih kot mladiče jemljejo iz divjine, ter jih palico priučijo nekaj "akrobatskih veščin" s katerimi nato zabavajo neosveščene turiste, same pa živijo precej bedno življenje...
Neke silne revščine jaz v Maroku nisem videla, kar pa ne pomeni da je ni. Saj na cesti se najdejo reveži, ki prosijo za drobiž in hrano, predvsem v teh večjih mestih, v tistih bolj tradicionalnih jih je manj, pa tudi niso vsiljivi. Standard je seveda nižji, bojda je tudi nezaposlenost zelo zelo visoka, kljub temu pa po cestah vidiš večinoma dobro ali pa vsaj preskrbljene ljudi, v tiste res revne predele mest nisem zahajala, niti jih nisem iskala oz. vedela kje so (obračala sem se bolj ko ne po vodiču), bojda zna bit pa tudi tam kar nevarno, saj napadi na turiste niso neznani. Sama slabih izkušenj s tem nimam.
