Torej Irska.
Potovali smo 5 dni, od 2.11. do 7.11.. Glede na omejen cas, ki smo ga imeli na voljo, sva se odlocila, da svoj cas razdelimo med Belfast in Dublin.
Po pristanku na Dublinskem letaliscu smo prevzeli avto in se kar takoj odpeljali v Belfast, kjer smo imeli rezerviran hotel. Zanimivo je, da med Severno Irsko in Irsko ni meje. Da si se znasel v Zdruzenem Kraljestvu najprej ugotovis po prometnih znakih. Medtem ko na Irskem uporabljajo km/h, so omejitve hitrosti na Severnem Irskem oznacene v miljah. Oboji vozijo po levi strani ceste.
Prvi dan je bil brez ogledov. Mene je pozno popoldne zagrabila migrena, tako da je moz z otroci prezivel v hotelski igralnici. Izcrpani of poti in kratke noci preden smo odrinili na pot smo spali smo pa ze pred 20. po lokalnem casu.
Naslednje jutro smo bili pokonci ze ob 5.30. Kakor hitro so odprli hotelski zajtrk, smo napolnili zelodce in se odpeljali v Colin Glenn Forrest Park, kjer se nahaja t.i. Gruffalo trail (Zverjaščeva pot). Moja mulca sta oba velika fana Zverjasca, tako da sta vzhiceno sledila poti in zelela pozirat prav pri vsaki skulpturi ob poti. Sicer razen likov iz zgodbe ni nobenih pojasnil, ampak ker vemo Zverjasca ze na pamet, to sploh ni bil problem.
Na koncu poti smo se zapletli v pogovor s prijazno domacinko, ki nas je usmerila naprej, do se ene tematske poti za otroke po knjizni predlogi Julie Donaldson - t.i. Stickman trail (Palčičeva pot). Ta je sicer zelo kratka, ampak ima postaje s prizori iz slikanice in ob vsaki tudi vprasanje oz. nalogo. Mulca, sta uzivala, midva pa tud. Park je ful luskan, v jesenskih barvah pa se sploh.
Po sprehodu smo se vrnili v hotel in pred kosilom se na hitro skocili v hotelski bazen. S tamalim sva sla v sobo pocivat, medtem ko sta moz in velik pohajkovala v blizini hotela in se basala s cheescakom.

Po popoldanskem pocitku smo se odpravili v center Belfasta, natancneje v predel kjer se nahaja Titanic Museum, muzej posvecen slavni ladiji Titanic. Muzej je o-d-l-i-c-e-n. Predstavi vse, od kratke zgodovine Belfasta in njegove ladjedelniške industrije, do izdelave Titanica, njegovega izgleda, zacrtane poti in nazadnje tudi klavrnega konca, ki ga je ta mogocna ladja docakala. Tematika je predstavljena na zelo privlacen, interaktiven nacin. Veliko je projekcij in videov. Kjer prikazujejo izdelavo, je celo nekaksne vrste gondola s pomocjo katere lahko dobis predstavo o velicini ladje. Moj 5-letnik je vse skupaj kar poziral, muzej je definitivno stvar, ki se mu je iz tega kratkega potovanja najbolj vtisnila v spomin. Mlajsemu, on the other hand, muzej ni bil vsec. Za tematiko je ze premlad, pa tudi veliko je temacnih delov, kjer mu ni bilo prijetno. Se najbolj mu je bila vsec muzejska trgovina.

Po obisku muzeja smo sli na pico v restavracijo v trgovskem centru, kjer se nahaja tudi W5, science & discovery museum. Baje je super za otroke, ampak smo bilo zal prepozni in preutrujeni, da bi ga obiskali.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili na sever, natancneje do Giant’s Causeway, kjer si lahko ogledas obalo z vec kot 40000 bazaltnimi skalami pravilnih heksagonalnih oblik. Zaradi svoje edinstvenosti jo je UNESCO vpisal na svojo listo svetovne dediscine. Pricakovanja pred obiskom so bila visoka.
Obisk skal je praviloma zastonj, ampak parking je pa druga stvar. Ker smo bili na poti z dvema majhnima otrokoma, sva parkirala kar tik ob visitor’s centru in poleg parkinga placala tudi vstop v visitor’s center, kjer imajo na ogled lusten majhen muzej. Ker smo bili tam izven glavne turisticne sezone, ni bilo gnece, baje je v glavni turisticni sezoni drugace in je potrebno parkirat v bliznji vasi.
V visitor’s centru smo dobili audio guide, nato smo se sprehodili do skal. Alternativa je placljiv shuttle bus. Pot poteka po hribcku navzdol, je asfaltirana in primerna za vozicke.
Audio guide je bil kar kul. Dokler sta otroka sodelovala, sem zvedela o geologiji in legendah povezanih s tem krajem. Najbolj zanimiva je o nastanku Causewaya. Legenda pravi, da sta bila nekoc dva velikana, Irski in Škotski. Škotski je Irskega izval na dvoboj. Irski je nato iz Irske do Škotske nato zgradil most (Causeway). Ko ga je preckal, je na Škotskem nasel specega velikana, ki je bil vecji od njegovih pricakovanj, zato se je hitro vrnil nazaj domov na Irsko. Tam se je potozil zeni. Ta je bila pa pretkana in se je domislila ukane. Moza je oblekla kot dojencka in tako oblecen je nato cakal na Škotskega izzivalca. Ta je prisel. Ko je videl dojencka, se je prestrasil. Ce je dojencek tako velik in mogocen, kako gromozanski je sele njegov oce. V strahu je nato pobegnil nazaj na Škotsko, pri tem pa je porusil most. Kar je ostalo od njega je danes Giant’s Causeway.
Na sami obali smo plezali po skalah. Z skoraj 2-letnikom in 5-letnikom je bilo kar malce stresno, saj sta bila oba ful zagreta za plezanje, midva pa sva ocenila, da je preizu morja prenevarno zanju. Skale so bile res impresivne v svoji številčnosti, ampak mogoce sem pricakovala, da bodo vecje. Nekaj v stilu podobnih bazaltnih skal iz Reynisfyare na Islandiji. Kakorkoli ze, med obiskom je pricelo rositi, zato smo za pot nazaj do visitor’s centra uporabili kar shuttle bus.
V visitor’s centru smo si nato privoscili lahko kosilo, nato pa smo pot nadaljevali do Dunluce Castle, grajskih ruševin cc. 10 min voznje oddaljenih of Giant’s Causewaya. Ce me je slednji pustil kar malce ravnodusno, pa me je grad ocaral. Ceprav je grad v rusevinah, je cudovit. Lokacija na klifu nad morjem, zelena trava, siv kamen in dejstvo, da smo bili prve pol ure obiska sami v gradu, so me ocarali. Razgledi iz gradu so wow. Ni cudno, da so prav ta grad ustvarjalci Game of Thrones uporabili kot inspiracijo in kot kraj, ki je v seriji z CGI predelavo predstavljal Pyke (domovino Theona Greyjoya in druzine Greyjoy).
V gradu je tud miniaturna soba v kateri je predstavljena arheologija gradu. Mulca sta se zaljubila v peskovnik v katerem sta lahko z arheoloskim orodjem izkopavala razlicne predmete.
Po obisku je bilo se dovolj zgodaj, da sva se z mozem odlocila, da uberemo daljso, a bolj slikovito pot nazaj do Belfasta: the Causeway Coastal Route. Pot je bila polna ovinkov, ampak je bila res slikovita. Peljala nas je skozi prikupne vasice, mimo pasnikov jesenskih barv, skozi slikovite drevorede, mimo skalnate obale in precenih plaz. Vreme ni bilo na nasi strani, tako da se nismo ustavljali.
V hotel smo se vrnili precej pozno, tako da smo vecerjali kar v hotelu. Odlicna rojstnodnevna vecerja.
Vec o nasem potovanju pa v nadaljevanju…