To je spet čisto odvisno od tega, kaj je zate omejevanje. Zame je omejevanje tudi to, da zdej ne morem sexat z nekim xy moškim, ki mi je všeč, ker pač furam zaprto zvezo. Sicer mi to ustreza in nimam želje po prevari, ampak če bi bila samska, bi verjetno kej poskušala pri kakšnem sexy dečku, tko pa pač ne. A ni to potem neke vrste prostovoljna omejitev? Tudi prilagajanje je zgolj posledica nekih omejitev oz. partnerjevih zahtev, ki se jim ti podrediš oz. prilagodiš, kadar niso prevelike. Pravila so vedno restriktivna, ker se z njimi prostovoljno omejiš na nekaj, četudi ne močno. V princeskinem primeru tudi nihče ni govoril v vsiljevanju nekih vrednost, zdej si že izven konteksta. Jasno je pač bilo povedano, da če bi imel njen fant tako (za njene pojme) sfalirane vrednote, zanju ne bi bilo prihodnosti in bi ga raje odslovila.
Čisto verjamem, da tudi ti ne bi hotela bit v zvezo, v kateri vlada neko prisiljevanje (kot si že rekla), pa jaz tudi ne bi želela bit v taki zvezi oz. verjetno večina ne bi tega želela. Ravno zato pa si izberemo partnerja, ki ustreza neki naši predstavi v glavi, nekim našim zahtevam in vrednotam - torej zato, da potem ni nekega hudega omejevanja in prisiljevanja. Zato pa tudi jaz 100% ne bi imela fanta, ki bi hotel hodit v striptiz bare in podobno. Pač tega ne zagovarjam in zato, da ga ne bi omejevala, bi ga raje odslovila. Naj si najde takšno partnerko, ki to podpira - dolgoročno bo z njo srečnejši in manj prikrajšan.

Sex Showi
Started by
sade
, Dec 05 2007 11:33 AM
165 replies to this topic
#161
Posted 03 May 2008 - 07:35 PM
Ljubezen ni odraz enega samega dogodka, enega samega pogleda ali dotika. Ljubezen se v človeka prikrade počasi in potiho ... in potem se enkrat enostavno zaveš, da imaš nekoga neskončno rad. Zaradi množice vseh njegovih dejanj, pogledov, besed, dotikov, čutenj ... ki ga delajo takšnega, kot je. Mogoče se tega zaveš medtem, ko misliš nanj in ga neskončno pogrešaš, ali pa ko ga pogledaš v oči in v njih najdeš vse, kar obožuješ.
#162
Posted 03 May 2008 - 07:44 PM
če ti to ustreza in nimaš želje po prevari je to tvoja osebna, notranja odločitev - kot individuum si si postavila neke meje, ki se ujemajo s tvojimi nazori. to potem ni omejitev, ki bi bila plod partnerja v razmerju (recimo, tebi bi bilo to sprejemljivo, partnerju pa ne). pa ni nujno, da se s pravili prostovoljno omejiš (lahko pa se jim podrediš - primer izven debate o parnerstvu: čas prihoda otroka domov z zabave).
“Your assumptions are your windows on the world. Scrub them off every once in awhile, or the light won't come in.” - A. Alda
#163
Posted 03 May 2008 - 07:50 PM
Svet še vedno funkcionira, folk še nekako shaja en z drugim in avtomobili kolikor toliko utečeno vozijo po cesti zaradi pravil. Cel svet jih je poln že od pamtiveka in tudi partnerska zveza je podrejena bolj ali manj jasnim pravilom. Če jih ponotranjiš, je pač zate toliko boljše. Še vedno pa pravila predstavljajo neke omenitve, ki so lahko sila frustrirajoče, ali pa po drugi strani prijetne, ker nam dajejo občutek varnosti in prijetne, utečene rutine. Ampak to ni tema o tem in dejansko se v vsem strinjam s tabo, samo iz malo drugega zornega kota gledam. Ni mi sicer čisto jasno, zakaj si načela tisto, da ne bi želela bit v neki vezi, kjer vlada prisila, ko pa o tem sploh ni bilo govora. Nobena fanta v nič ne sili, samo poslušamo svoj notranji kodeks in tisto, v kar verjamemo, ter ravnamo v skladu s tem. Če fant preveč odstopa (vedno je neka točka brez vrnitve) potem ga je bolje odslovit. Veliko bolje končat, kot pa mu do neskončnosti prepovedovat, ga neprestano kontrolirat in ga pustit prikrajšanega. S tem se pa že skos vsi strinjamo.
Ljubezen ni odraz enega samega dogodka, enega samega pogleda ali dotika. Ljubezen se v človeka prikrade počasi in potiho ... in potem se enkrat enostavno zaveš, da imaš nekoga neskončno rad. Zaradi množice vseh njegovih dejanj, pogledov, besed, dotikov, čutenj ... ki ga delajo takšnega, kot je. Mogoče se tega zaveš medtem, ko misliš nanj in ga neskončno pogrešaš, ali pa ko ga pogledaš v oči in v njih najdeš vse, kar obožuješ.
#165
Posted 03 May 2008 - 07:57 PM
saj ne pravim, da so pravila slaba, samo da niso nujno prostovoljno sprejeta
.
ne v zvezi, kjer je prisila - samo pritisk, ki je posledica omejevanja. recimo "nasveti" o tem, s kom se naj bi/ne bi družil in podobno.
omejevanje je pa še vedno samo vrsta nasilja ... čeprav je definicija nasilja večkrat odvisna od posameznika in njegovih vrednot (ah, ja, esej na maturi ...).
vidim, ja, da se vrtimo okrog iste zadeve, včasih se mal bolj v detajle zapičim, ker se mi zdijo bistveni
. je pa zanimivo debatirat o takih in drugačnih stvareh, ki niso črno-bele
.

ne v zvezi, kjer je prisila - samo pritisk, ki je posledica omejevanja. recimo "nasveti" o tem, s kom se naj bi/ne bi družil in podobno.
omejevanje je pa še vedno samo vrsta nasilja ... čeprav je definicija nasilja večkrat odvisna od posameznika in njegovih vrednot (ah, ja, esej na maturi ...).
vidim, ja, da se vrtimo okrog iste zadeve, včasih se mal bolj v detajle zapičim, ker se mi zdijo bistveni


“Your assumptions are your windows on the world. Scrub them off every once in awhile, or the light won't come in.” - A. Alda
#166
Posted 05 May 2008 - 04:55 PM
heh

pozabila dodat: meni se partnerstvo ne zdi omejevanje (oz. takega partnerstva jaz ne bi (več) sprejela). prilagajanje, ja - do neke meje. ko mi pa to prilagajanje postavlja meje, potem se pa neha (to pomeni, da jaz teh mej že prej nisem smatrala kot "svoje" in "potrebne"). osebka v partnerski zvezi sta še vedno individuuma. sicer pa ja - mogoče, da komu ravno omejevanje poleg drugega predstavlja zvezo ... ampak omejevanje hkrati pomeni nespoštovanje mojih odločitev, norm, vrednost, miselnost, da nekdo ve bolje od mene, kaj je dobro zame in mi hoče to vsiliti ... no go.
Nika, se popolnoma strinjam z napisanim!
"It is no measure of health to be well adjusted to a profoundly sick society."
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users