246 replies to this topic

[Matilda]

Jap, saj pomoje je to dostikrat razlog za začetek varanja / razhod, poleg seveda še mnogih drugih razlogov.

Če si s partnerjem dogovorjen za zvestobo, ni seveda nikakršno opravičilo ali olajševalna okoliščina, pač če nekaj ne štima, se poskušaš dogovorit

drugače ali pa greš narazen.

[Jinadaze]

Ja, čeprav pri taki stvari se mi zdi, da tudi pogovor težko pomaga. Če je enemu dovolj enkrat na mesec, drugi pa bi večkrat na teden, bosta težko prišla skupaj. Včasih kompromis ne reši problema.

[_Planet_]

Se strinjam, Jina, drugače pa podpis pod Adriane in Matildo.

[Matilda]

Ja, čeprav pri taki stvari se mi zdi, da tudi pogovor težko pomaga. Če je enemu dovolj enkrat na mesec, drugi pa bi večkrat na teden, bosta težko prišla skupaj. Včasih kompromis ne reši problema.

 

Seveda, tu gre za veliko razliko v željah / potrebah, bolj sem mislila manjše razlike ali pa če se nekomu spremeni / upade libido za določeno obdobje, iz različnih vzrokov.

Spet je pa od vsakega para posebej odvisno, kolikšen pomen v zvezi pripisuje seksu.

[Jinadaze]

Kako ze pravijo - ce je seks slab, predstavlja 90% zveze, ce je dober pa 10%. Jaz se strinjam s tem.

[Anouk]

Včeraj sva imela po ogledu nadaljevanke Terapija (ali nekaj podobnega) debato o čustvenem varanju oz. kdaj je sploh varanje in kdaj "lahko" nekdo čuti, da je bil prevaran, čeprav drugi zatrjuje, da ga ni prevaral.

 

Problem je bil naslednji: terapevt je priznal, da mu je ena od pacientk všeč in da kdaj fantazira o njej. Žena, ki je dejansko varala in rekla, da ji ta odnos ni nič pomenil, a se je počutila prizadeto ob njegovi izjavi, saj smatra da je on zaljubljen.

 

In potem debata, kdo ima bolj prav oz. kdo od njiju ima "pravico" biti užaljen, prizadet. Ali je ona samo hotela zmanjšat svoje dejanje, da je še njega obtoževala?

 

Verjetno je že kdaj bila podobna debata, ampak mogoče pa so se zdaj pogledi na vse skupaj tudi že kaj spremenili.

 

[Matilda]

Kakšen je bil njen namen, ve sicer samo ona, ampak možnost je, da je hotela zmanjšat svojo krivdo z obtoževanjem njega, češ saj ti pa si še hujši.

Ampak s (spolnim) fantaziranjem o drugih, čeprav v resni zvezi, se mi ne zdi nič narobe in tega ne dojemam kot varanje, dokler se v primarni zvezi

počutiš zadovolj(e)n oz. te tvoj partner/ica še vedno najbolj privlači in dokler ostaja le pri misli. V tem primeru do takih fantaziranj najbrž tudi ne prihaja (pre)pogosto. Če pa 'bolestno' o nekom sanjaš in fantaziraš, ker si v primarni zvezi nesrečen/a, a iz neznanih razlogov vztrajaš, je pa druga pesem.

Ko od misli preideš k dejanjem, je varanje varanje ne glede na to, ali so bila vpletena čustva ali ne.