34 replies to this topic

[Olivija]

A je katera že potovala v Libanon - Beirut? 

[Frida]

Ne še 

Ful je drago tam. A ti greš?

[Coco*]

Meni je kolega Libanonec rekel, da v Libanon ne gres, ce nimas ful kesa. Jaz cakam, da postanem bogata. 😬

[Frida]

Ja, to res vsi rečejo, jaz tudi enega Slovenca poznam, ki tam živi.

Meni je bilo ful žal, da nisem šla še v Libanon, ko sem bila v Siriji, ker sem bila čisto blizu, par km stran, ampak nisem uspela, ker sem v tista dva tedna stlačila maksimalno in že tam kakšno stvar spustila. Izrael in Libanon me ful matrata.

[Olivija]

 

D best, Coco! Držim pesti, da se ti izide. 

 

A res, ha, nisem vedela. Ju :/ 

 

Šla bi za res krajši čas, me pa matra, ker dečko skoraj verjetno ne bi šel zraven, šla bi na obisk k prijateljici, ki pa z malim otrokomx2 verjetno ne bo hodila kam daleč naokoli samo z mano, brez moža. 

 

Bom še videla. Mam par dni za odločit se. Je pa relativno ugoden let, iz Lj do Bejruta pride cca 300 eur zdaj marca.

[Frida]

Dej pejd. Baalbek je zelo blizu Bejutra, bi lahko imeli enodnevni izlet. Pa sigurno bi dobro jedla, sigurno imajo zanimive sladice pa če spiš pri njej, prišparaš kar precej. Ti sam pejd!

[Olivija]

Sam me je mal strah, to ne bom nič nobenega štekala, pa noben ne bo štekal mene?! Nervoza! Pa rada bi čim dlje ostala, no, bomo videli, koliko dobim fraj sploh v takem kratkem času (šla bi čez cca 3 tedne). 

[Coco*]

Jaz tudi navijam, da gres! Karta je poceni, mene stane toliko, da pridem domov, unlol.

[Frida]

Zakaj ne boš nobenga štekala? Ne razumem.

[Olivija]

No, zaradi jezika/pisave, če sem v nekem evropskem/sorodnem svetu, potem se lahko relativno dobro zznajdem, tam bo pa vse bolj ali manj neznano. Prpa me stiska, that's all

 

Coco, ja, sem bila presenečena, oni so dobili cela za 200 eur karto, v začetku februarja. 

[Frida]

Pa sej majo verjetno veliko v angleščini, sem sigurna. Ne paničari za brezveze

[Olivija]

 

Za Baalbek sem pa mislila, da je v rdeči coni, pa zdaj vidim, da je v oranžni, tako da bi potem res lahko šla tja, hvala za nasvet! 

Za hrano mi je že kolegica rekla, da je ful dobro. 

 

[Frida]

Super, super. Ful se boš mela dobr.

[Frida]

Olivija, a si ze doma?

[Olivija]

Danes pristala, po 29 urah potovanja, včeraj je bil ta kolaps odhodnih letov zaradi neke nove eu direktive. 

 

Poročam! Js bi kr ostala še vsaj 10 dni dol, tole je bilo premalo  

[Frida]

O boga. Komaj cakam, da napisea, ne predstavljas si kako.

[Frida]

A bo kej?

[Olivija]

Boooo! Samo da še tale ruker mine  

[Olivija]

Ok.

 

 

Najprej javno opravičilo Fridi   , da sem toliko časa potrebovala za opis potovanja.

 

Sem zbirala vtise vseh dogodkov in pogovorov, potovanje je bilo bolj 'druženje' kot raziskovanje. V Bejrutu/Libanonu si precej nemočen, ko pride do javnega prevoza oz če si omejen s časom, jaz sem imela/sem si vzela 10 dni in zastavila obisk bolj v prid druženja, kot raziskovanja. Hitro je švignilo in sem imela ves čas občutek, da sem se zelo površno dotaknila tega prostora, kulture, kot da nisem zares doživela tega potovanja.. Ni bilo klasično popotniško. 

 

Pogled iz stanovanja, imeli so najeto stanovanje v predelu Bauchriyeh (in ko sem enkrat taksistu želela razložit, kam, tudi slučajno ni razumel, vedel pa je po pivovarni, ki je v tistem predelu, odložil me je 400 m od stanovanja, jaz sem se v temi izgubila in lutala po vzporedni cesti cca 45 minut, dokler mi ni potegnilo, kam moram. Imela sem google zemljevid, ampak hiše/naslovi niso po ulici + hišna številka, to je en labirint uličic, ki vodijo iz glavne ceste, ki pelje mimo, glavnih cest, ki peljejo mimo, je pa ene 5

 

 

 

 

In pogled po nevihti, orientirano na zahod, gledamo proti morju, ki se ga je včasih videlo, včasih pa ne, pa smo bili cca 2 km zračne linije stran:

 

 

 

 

Okoliš:

 

Stanovanja imajo take ogromne zastore, zavese, ki jih ščitijo pred vročim poletnim soncem.. 

 

 

 

 

 

Gostitelji so me vzeli k sebi v stanovanje in sem imela slabo vest, da bi se čisto 'odcepila' od njihovega vsakdana. Sem se, proti koncu, prvih par dni smo se pa pretežno družili, oni so se razveselili slovenske družbe, jaz pa dejstva, da se nisem izgubljala po ulicah ne preveč turistom/popotnikom prijaznih sosesk. Ceste so kaos, vsakodnevno videvaš rešilce, ogromno žrtev pešcev, ker vozniki gladko ignorirajo tudi semaforje, na splošno uličnega utripa ni takega, da bi pustil nek nepozaben vtis, vsaj v predelih, ki sem jih jaz obiskala ne, je pa dimenzija prostora tista, ki te očara, in kolikor je ostalo zgodovinskih potez stare arhitekture.

 

 

 

 

Prehodila sem širši mestni center ki je enormen, enkrat je bilo dovolj, od revnega suburb predela do zaliva poslovno-hotelskih kompleksov z jahtami, globalizirano in sterilno predrugačeno, ampak vseeno je klima in lega ob morju tista, ki 'zmehča' in da malo duše tudi takim prostorskim ambientom.

 

 

 

 

Okoliška mesta bi mi bila verjetno bolj všeč, imela sem priložnost poleg Beiruta obiskat Sidon, Byblos, tempelj/ruševine v Baelbeku, ruševine mesta Anjar in si ogledat deželo na teh relacijah iz avta oziroma busa. Izpustila sem Tyr in Tripoli, pa zagotovo bi šla še južneje, zaradi plaž in lepšega morja. V okolici izjemno raztegnjene prestolnice je vse precej umazano, polno smeti.

 

 

 

 

Javni prevoz v Beirutu je v obliki zbitih malih taxi-kombijev, (vozila z rdečo registracijo) ki vozijo po posameznih mestnih predelih - ampak ne najdeš zemljevida/sheme linij, to je nonexisting. Enkrat so nas vmes vrgli dol, da naj presedlamo/počakamo na njegovega kolega, ker on gre drugam. Ljudje skulirani, sem imela vtis, da smo bili gor itak samo turisti/obiskovalci, ker je bila velikonočna sobota in so prebivalci na veliko praznovali, dela prost dan, naokoli po ulicah smo bili random redki pešci, ogromno vojske (varovali so najožji center pred veliko procesijo za veliko noč) in mačke.

 

 

 

Tako da iz letališča do nastanitve priporočajo taxi oz uber. Taksi do mesta, cca pol ure vožnje, stane okoli 15 dolarjev. Valuta je libanonska lira oziroma ameriški dolar. 

 

 

 

Angleško bolj slabo govorijo, sploh kje bolj izven centra/mest, večinoma arabsko oziroma francosko. Kjer so turistični pointi je boljše, ampak se vseeno splača vedet nekaj osnovnih fraz, da prikličeš pozornost, prosiš za račun, znaš poimenovat hrano, ki jo naročaš.. Generalno vtis o ljudeh, da si prijazni, ampak je pretežno skomercializirano, tak vtis kulture je, da se je malo izgubila ta čarobnost, stremijo k nekem razvoju, ekonomskem napredku, mesto je ogromno, dimenzija človeka je zdavnaj pozabljena.. Glavno vodilo so ceste in avtomobili. Ceste so vsakodnevno zabite, da prevoziš 6 km potrebuješ 1 uro. iz 3-pasovnice nastane 5 ali 6 Cestnih pravil ni, oziroma so, da mora vsak izsilit svojo prednost, kadar jo imaš in kadar je nimaš.

 

Hrana je okusna, mediteransko-arabsko-muslimanska, taka prijetna, 'čista' mešanica preprostih začimb, vse na osnovi sveže zelenjave in svežih zelišč, olivno olje, mehki mladi siri, paradižnik, šopi nekih drugih zelišč, ki jih sploh poznam ne, njihova začimbna mešanica zaatar (limonska sol, timijan, dodaš olivno olje in dobiš tako pasto, ki jo povsod mažejo), pa te njihove solate, fatuš, z ocvrtimi kolutiči pora, o moj bog. Jaz sem fliknjena na ocvrto čebulo, onion rings, čebulo sploh, to mi je bilo eno tako noro odkritje. Te njihove raznorazne solatne mešanice so res top. Preproste sestavine, polni okusi, te hitro nasitijo. Povsod prodajajo sadne juice, kot neke smutije z raznovrstnim sadjem, ampak jih povsod sladkajo, moraš rečt da nočeš. Veliko je tudi mesaa, pa seveda božanski humus. 

 

Na začetku si pogosto postrežen z na trakce narezano vloženo rdečo peso in korenjem, na koncu dobiš na mizo ogromno skledo sadja za posladek. Priloga so večinoma taki flat kruhki/kot neka ogromna slana palačinka, ki jo trgaš in v katero si nalagaš sestavine - omake, meso, zelenjavo, humus, vse, kar pride na mizo skratka. Finger food, neka kombinacija okusov, ki so mi znani, ampak skombinirani malo drugače, ne pa dosti (poudarjam, da nisem ravno izkušala lokalnih avtentičnih čoškov, večinoma tisto, kar so gostitelji poznali in je bilo 'preverjeno', da njihov otrok tam kaj poje), edino parkrat street food na tržnici v njihovih sukih, v bejrutu me ni prepričalo, ker je narejeno precej za turiste in bolj premožne lokalce, v sidonu je pa mega souk! Nisem uspela it v Barbara, ki je na trip advisorju priporočen kot lokalni ponudnik dobre libanonske 'ulične' hrane v Beirutu. 

 

Temperatura v mestu, ko sem prišla iz Slo (0 stopinj, oz -1 na koncu marca) je bila 30 stopinj   Nato se je skuliralo na prijetnih 15-25, sončni dnevi 30, deževni 15. 

 

 

 

Pogled na raztegnjeno neskončno urbanizacijo Bejruta + priklopljenih mest/naselij proti severu iz Lady of Lebanon, Harissa (na poti do Byblosa)

 

 

 

 

 

[Olivija]

Beirut - downtown, kjer sta druga ob drugi mošeja in katoliška cerkev, tik ob njima pa arheološki ostanki rimljanskih term:

 

 

En tak razpon v arhitekturi, blizu soseke Saifi village ki je 'uptown',

 

 

so stavbe, ki so napol porušene, se pa mesto hitro gradi in posodablja, vse, kar je blizu marine/središča.

 

 

 

 

'Naša' soseka:

 

 

 

 

 

Drevesa, kolikor jih je v mestu, so lepa.. mi še ni uspelo raziskat, katera vrsta je to. 

 

 

 

Promenada ob morju južno, ko se pelješ ven iz mesta, v smeri letališča, ponuja lepe poglede nazaj na mesto in tole, Pigeon rock:

 

 

Še naprej od tu je 'muslimanska' plaža oz ves predel je muslimanski, v barih/restavracijah strežejo šiše ob hrani in ne strežejo alkohola.