Ljudje so ful topli, prijazni in odprti. Življenje pa poteka na Sejšelih bolj počasi, tako da se lahko zgodi, da čakaš na svoje kosilo/večerjo/pijačo kar precej časa. Ne povsod, ampak ponekod pa se kar načakaš.
Hrana je mešanica afriške, francoske, kitajske, indijske in angleške kuhinje in je verjetno edina stvar, ki me ni pretirano navdušila. V prehrani prevladujejo ribe, curryi, riž in tropsko sadje, povsod pa dobiš tudi univerzalno zahodnjaško hrano a la burger in pica. Tropsko sadje je fenomenalno. Jaz sem bila čist navdušena nad okusnimi mini bananami. Še v JV Aziji niso bile tako okusne.
Sejšeli niso najbolj poceni destinacija, ampak sem prav vesela da je tako, ker ravno zato tam (še) ni masovnega turizma, ki je uničil marsikatero drugo podobno čudovito destinacijo. Na voljo je kar precej luksuznih hotelov, a hkrati tudi ogromno nastanitev srednjega cenovnega razreda. Midva sva bivala v teh nastanitvah, večinoma v bed & breakfast variantah. Plaže ob katerih so bili zgrajeni nekateri luksuzni hoteli, so še vedno javno dobro in so dostopne prav vsem obiskovalcem, kar je velik plus.
Sejšele sestavlja nekaj več kot 100 otokov. Midva sva obiskala tri glavne izmed njih: Mahe, Praslin in La Digue, na izletu pa še dva manjša: Grande Soeur in Félicité. Mahe je največji izmed njih in je otok kjer živi glavnina prebivalstva ter je glavni center države. Kljub temu pa razen vzhodne in severovzhodne obale ni pretirano gosto poseljen, tako da tudi tam najdeš čudovite osamljene kotičke. Je pa tudi presenetljivo hribovit otok in je zato idealen kraj za pohodništvo.
Mahe s Praslinom in La Digom povezujejo trajekti, Mahe in Praslin pa tudi letalska linija. Midva sva potovala kar z trajektom. Udoben, hiter, imeli pa smo tudi mirno morje, tako da je vožnja hitro minila. Po uri vožnje iz Maheja prispeš na Praslin, v dodatnih 15 minutah z drugim manjšim trajektom pa še na La Digue.
Praslin je majhen otok, ampak vseeno toliko velik in hribovit, da se ga ne da raziskovat peš ali s kolesom. Sicer imajo razvejano avtobusno mrežo, ampak avtobusi so stari in bojda ne najbolj zanesljivi, tako da sva se raje odločila, da najameva avto s katerim sva prevozila ves otok. Taksiji so na obeh otokih zelo dragi. Vožnja od pristanišča/letališča do hotela lahko znaša skoraj toliko ali še več kot znaša cena dnevnega najema avtomobila. Vozijo po nasprotni strani kot mi, tako da je bilo kar zanimiva izkušnja. Na srečo pa je promet na večini cest redek, tako da nisva imela nobenih težav.
Glavna znamenitost na Praslinu je Vallée de Mai, od Unesca zaščiten gozd v katerem raste redka vrsta palm endemična za Sejšele: coco de mer. Te palme obrodijo ogromne kokose katerih oblika močno spominja na rit. Največji izmed njih tehtajo vse do 20 kg in so največji plod, ki ga lahko obrodi drevo. Ime Coco de mer bi lahko prevedli kot "morski kokos". Njihovo ime izvira iz časov pred odkritjem Sejšelov, ko je te ogromne kokose morje naplavilo na tuje obale, in je zato veljalo prepričanje, da rastejo na drevesih pod morjem.
La Digue je najmanjši od treh glavnih otokov in je hkrati tudi moj najljubši otok. Je tako majhen, da na njem, razen par izjem, ni avtomobilov. Hoteli svoje goste in njihovo prtljago naokoli prevažajo s prilagojenimi vozili za golf, ljudje pa se naokoli vozijo s kolesi. Tudi midva sva najela svoji kolesi in prekolesarila ves otok. Kolesa nimajo ključavnic - otok je tako majhen in se vsi poznajo med seboj, da ni nevarnosti, da bi ti ga odtujili. Plaže na La Digueu so daleč najboljše - tukaj je najbolj znana in najbolj fotografirana Anse Source D'Argent. Ta je bila od vseh plaž, ki sva jih obiskala tudi najbolj oblegana, ampak še vedno ni bila pretirano zasedena. V kolikor si se sprehodil malce stran od vhoda, si hitro našel svoj osamljen kotiček. Za snorkljanje je bila najboljša Anse Patates. Za samo poležavanje in uživanje v miru in samoti pa Anse Cocos.
Meni so bili Sejšeli ful všeč. Sicer razen plažnih aktivnosti ni kaj prida veliko drugega za počet, ampak če ti je to prioriteta (kot je bila na tem dopustu nama), pa je definitivno top destinacija. Midva se definitivno nekoč vrneva.
Te coco de mer palme so rastline moškega in ženskega spola. Moške imajo cvetove v obliki lulčkov, ženski pa so srčaste oblike. Človeška domišljija nima meja in obstajajo legende, da v nevihtnih nočeh moške in ženske palme izkopljejo korenine in počnejo naughty things 
. 
