Nekaj dni nazaj sem prišla iz Armenije in je še lepša kot sem pričakovala.
Armenija ima ful bogato zgodovino, sega tisočletja nazaj, tudi ozmelje je bilo včasih 10x večje kot je sedaj. Je prva država na svetu, ki je sprejela krščanstvo kot uradno vero v 4. stoletju in njihovi samostani in cerkve so tisto, kar tržijo v turizmu in na kar so najbolj ponosni. Država meji na Turčijo, Azerbajdžan, Iran in Gruzijo, na smrt so skregani s Turčijo in Azerbajdžanom, kopenske meje so zaprte in diplomatskih odnosov ni. Njihova sveta gora je Ararat (kjer naj bi Noe zgradil barko), ki je bila tisočletja njihova, leta 1915 pa jo je Lenin podaril Ataturku z obljubo, da bo tudi v Turčiji socializem, kar se seveda ni zgodilo, Ararat pa je še vedno turški. Istega leta so Turki začeli izvajati genocid nad Armenci, umrlo je 1,5 milijona ljudi. Dogajal se je z zavedanjem preostale Evrope, Nemci so Turkom celo pomagali, en od sodelujočih (pozabila sem ime) je kasneje pomagal Hitlerju priti na oblast in v tem pokolu je Hitler dobil idejo za holokavst. Ubijanja so bila tako kruta, da nisem mogla verjet kaj vidim in berem. V Yerevanu je muzej in spomenik genocida, z vsemi ljudmi so ravnali do konca okrutno, sploh pa z nosečnicami in majhnimi otroki - ne bom pisala, to je psihopatsko izživljanje, kjer so naredili vse in šli do konca domišljije. Z Azerbajdžanom so v konfliktu zaradi dveh ozemelj, eno je na jugozahodu, kjer kar vmes med Iranom in Armenijo leži en del Azerbajdžana, drugo pa je Nagorno Karabah. To je ozemlje v Azerbajdžanu, kjer je večina populacije Armencev... nikol ne bo miru. Armenija je ogoržena tudi zaradi vere, okrog nje je islamski Iran, islamska Turčija in Azerbajdžan in pravoslavna Gruzija. Če ne bi bilo pomoči Rusije, bi bilo drugače. Vsak z Iranom niso v konfliktu, kar je tudi nekaj. Z Gruzijo se pa tolerirajo.
Ampak je tako čudno to razumet, ko si tam, so vsi tako prijazni, ljudje so veseli, tud na vaseh se mi niso zdeli depresivni, prijetno je in ves čas sem imela občutek varnosti, tudi ponoči.
Tam sva bila sedem dni, spala sva ves čas v glavnem mestu Yerevanu. Mesto je tako lepo, da ni za povedat, glavni trg ima velik vodnjak, kjer vsak večer od 21-23h vrtijo klasično glasbo, iz njega pa v ritmu šprica voda iz različnih cevi in je miljon vzorcev curkov in barv. Trg je takrat čisto poln, družine sedijo in vsi jejo sladoled, ker imajo najboljšega, kar sem jih kdaj jedla, otroci norijo, afne delajo selfije, do polnoči je ful živahno in to vsak dan. Dan začnejo pa po 9h zjutraj, do takrat je čisto mirno. Mesto ful diha, povsod so vodnjaki, lokali, skulpture, stavbe imajo ful lepe fasade, še klopce in koši za smeti imajo razne detajle. Povsod prodajajo rezano cvetje in sladoled. Imajo suho vročino, tako da se da komot živet, meni vročina res mori, ampak tukaj je bilo pri 35 čist okej, ker ni sopare.
Zvečer začne pihati veter in tudi na splošno je zrak v mestu dober. Center in glavna cona za sprehajanje se začne spodaj pri eni cerkvi in se počasi mimo parkov in vodnjakov dviguje proti glavnemu trgu z vodnjakom in glavnim muzejem, nadaljuje mimo shopping ulice proti operi, kjer je spet ogromen trg, namenjen otrokom, ki se lahko vozijo s skiroji, električnimi avtomobili itd. Okrog in okrog so vrtovi s pokritimi kafiči, malo naprej pa prideš do kompleksa Kaskade, ki jih je zgradil en ameriški milijonar armenskega rodu. To so položne stopnice, ki segajo kakšnih pet nadstropij, na vsaki ploščadi je vodnjak, ob straneh rastlinje, vmes pa skulpture znanih svetovnih kiparjev (tudi Botero in Plensa). V notranjosti so tekoče stopnice, kjer je v vsakem nadstropju ful skulptur (njegova privatna zbirka), na vrhu pa swarovski galerija. Ljudje sedijo vsepovsod in od tam je ful lep razgled na mesto.
Ljudje so ful prijazni, ženske pa take lepotice, da kaj takega še nisem videla.
Iz Yerevana sva šla en dan na izlet v Khor Virap, to je samostan pod Araratom, nanj so še posebej navezani. En dan pa še v Garni in Geghard. Trikrat sva šla z lokalno agencijo na celodnevni izlet, ker so določeni kraji tako odmaknjeni, da ni šans, da vidiš vse sam z lokalnim prevozom. Videla sva jug države, osrednji del pri jezeru Sevan in severni del okrog mesta Stepanavan. Tam živijo Jazidi, ki se z Armenci dobro razumejo, oni so starodavno iraško kurdsko ljudstvo brez države in jih ISIS napada v Siriji... Verjamejo v enega boga, ki je zavzel obliko pava in da se pravo življenje začne po smrti na zemlji. Ostale dni sva bila pa v Yerevanu, ker je veliko za videt, muzeji, ringelšpil (sem šla na ene vrteče labode), kino... Hrana je odlična, veliko sveže zelenjave, svežih zelišč. Ob vikendih je tudi tržnica/bolšjak, kjer si lahko ure in ure, ful je izbire nakita in vsega možnega.
Določeni samostani so impresivni, ker so narejeni nad visokimi globelmi. Do samostana Tatev je treba z "ropeway", ki je kar malo strašljiva, voziš se 400 metrov nad tlemi.
Pokrajina je ful lepa, samo na severu imajo gozdove, kamor hodijo na piknike in se malo ohladit, pričakovala sem več smeti naokrog, pa je čisto. Zdaj je ravno vse cvetelo in so bila polja čisto pisana, vseh barv. Imajo tudi svoj skrivnostni "stonehenge". Armenija je znana po vinu, tukaj so našli najstarejše posode za vino, v njem so bile grozdne peške, za katere so ugotovili, da so do zdaj najstarejše najdene, v bližini so našli tudi najstarejši čevelj na svetu, vse to pa je razstavljeno v muzeju armenske zgodovine na glavnem trgu. Gruzija in Armenija se kregata glede tega, kdo ima najstarejše vino... 
Razpad Sovjetske zveze je pustil za sabo zapuščene tovarne in izgleda žalostno, zdaj se ukvarjajo z živinorejo in poljedeljstvom, v Armeniji raste VSE. Je pa na žalost tudi ful potresno območje in so bili določeni kraji zravnani z zemljo in na novo zgrajeni... Ena vasica je vasica štorkelj, povsod so gnezda, ogromno jih je in v vsakem je družina, ful je lepo. Preletavajo vas in samo gledaš
Prejšnji teden je bil v Armeniji papež in sva ga šla gledat na glavni trg Take mega zvezde res nisem hotela zamudit, ful je bilo ljudi, vsi smo šli čez detektorje kot na letališču... Mal so mi šle kocine pokonci, ker množica res potegne, zbor je pel in blo je zelo naglas... Ful dober občutek je tud poslušat muziko in gledat fontano zvečer... te kar hipnotizira.
V Armeniji je poceni, sladoled je 0,4€, armenska kava 0,8€ za dva, vožnja z mestnim busom 0,1€, kosilo/večerja s 4 krožniki hrane, da si sit kot bomba je bila 8€... V enem tednu sem za VSE zapravila 150€, brez spanja. Spanje v apartmaju 80 kvadratov je bilo 400€ za dva z zajtrkom. Vsak dan sveže brisače, posteljnina, bogat zajtrk... noro. V tistih 150€ je vključen tudi krajši ogled Kijeva, ker sva imela v Ukrajini 6 ur za čakat in sva šla po centru, na kosilo in sladoled... Ogromno mesto je Kijev.
Zdaj pa moram it, napišem še kaj kasneje in nalepim fotke.
Nenadoma hočem it! Ful dobro poročilo Frida, pa super slike.
