Nikoli nisem, tako kot nekatera dekleta, sanjala o razkošni poroki, v bistvu sploh nikoli nisem preveč razmišljala o teh zadevah. Sem bila pa pred 14. dnevi na poroki svoje sestrične in sem se nekako nevede malo poglobila v te zadeve. Poroka mi ne pomeni neke prelomnice v življenju, se mi pa vseeno zdi, da gre za nekakšno globljo potrditev partnerske zveze, tudi za izkaz velikega zaupanja in predanosti, saj s poroko človek pridobi neke določeno odgovornost, z njo pa tudi priseže svojo (večno?) ljubezen. Se mi pa zdi, da so poroke dan danes izgubile tisti čar, saj vedno manj zakonov dejansko vzdrži do konca. Sama sem iz družine kjer ni bilo nikoli ločitev in bi bila vesela in ponosna, če bi uspela to tradicijo speljati naprej. Si pa ne želim tiste klasične poroke, nisem verna, niti krščena in torej zame cerkvena poroka odpade, bi se pa mogoče prilagodila, če bi bilo partnerju res ogromno do tega. Poročni dan bi si rada zapomnila kot ogromno zabavo, kjer sem bila obkrožena z ljudmi, ki jih imam rada. Vse skupaj si predstavljam na lep poletni dan, nekje v naravi pod belimi šotori, dobra glasba in tako dalje ... zdej sm kr mal zafantazirala. Uglavnem, poroka se mi ne zdi nuja in tudi izvenzakonska zveza je ravno tako enakovredna, se mi pa vseeno zdi to lepa potrditev ljubezni pred sorodniki in prijatelji in z veseljem bom nekoč dočakala tudi svojo, s človekom, ki ga bom želela ob sebi za vedno (in upam, da si potem ne bi kdaj premislila
).
