2833 replies to this topic

[Jinadaze]

Samo da ne boš presenečena, Jadro lastnika kar zapreta vmes za kakšen teden, tako da to preveri pred rezervacijo. 

 

Midva sva bila ful zadovoljna v Altroké. Sva imela pa rezervacijo ob 16:30, ko imajo na voljo še menije za kosila, vse dni v tednu, kar je redkost (ponavadi imajo v takih restavracijah samo na delovne dni do 15). Tako da sem jaz vzela ribjega, mož mesnega, pa vsak še dodaten hod. Jedla sva cvetačno juho z zeliščnim oljem, potem jaz fuže s tartufi (meni so itak za umret dobri  ), on paccheri testenine z govejim ragujem. Za glavno jed je on imel raco z bučno rižoto, jaz pa orado s pečeno sredozemsko zelenjavo in omako. Edino sladica meni ni bila nič posebnega - čokoladni mousse s kokosom, ampak te mene zlepa ne navdušijo. Sploh čokoladne ne, meni je to povsod isto.

Porcije so za večhodne menije res konkretne, oba sva se ful najedla. Spila sva vsak po dva kozarca vina, jaz malvazijo, mož refošk, imajo ogromno izbiro istrskih vin (tudi olj in kisov). Račun je bil 67 €, doplača se tudi pogrinjek. Za večerjo bi dala neprimerljivo več, ker so cene degustacijskih menijev od 56 €/osebo, a la carte ponudba je pa še ustrezno dražja.

Sva se zmenila, da bova šla spomladi tja na solato, mi delujejo ful dobre. 

[Errol]

Jina, a to je Altroke v stari Ljubljani.

[Jinadaze]

Je. Zdaj mi je od ljubljanskih s seznama ostal samo še Landerik.

 

A ste videli, da se je Beštija bistro že zaprl? Ne vem, če je bil 2 leti odprt.

[Nincha]

Ja, zdaj je tam Naša hiša z identičnim konceptom. Meni je bila Beštija fajn, smo šle večkrat s puncami. Ta nove pa še nisem sprobala. 

 

Ta teden se odpre nov TaBar v Rogu in komaj čakam. 

[Emily]

Jaz sem bila sicer že v oktobru v Landerik-u tako, da vtisi niso najbolj sveži, vendar če na hitro povzamem me niso ravno tako navdušili, kot sem pričakovala. Vzela sva 5-hodni menu (65 €) brez vinske spremljave. Menuju se lahko tudi prilagodijo, obstaja tudi vegi in veganska opcija, jaz sem sicer vseeno vzela ribjega, mož pa mesnega.

Pozdrav s kuhinje je bil bolj medel, jedi ki so sledile pa tudi bolj povprečne. Žal sem že pozabila vse sestavine in imena jedi, bi morala takrat takoj zapisati vtise. Najbolj v spominu mi je ostala jed, ki je vsebovala nekakšno kavno peno in je super povezovala ostale okuse, možu ni bilo všeč, meni pa zelo, ker imam rada nenavadne kombinacije. Spomnim se, da glavna jed z ribjem filejem ni ravno navdušila, okusi se nekako niso dovolj dobro povezovali, nič ni šokiralo brbončič. Sladica me je nekoliko razočarala, ker je bila zelo obilna - cesarski praženec in se mi je zdela težka, sploh za večerjo. Porcija je bila tudi popolnoma prevelika in vsebovala je slive in vanilijevo kremo, ki so res težke za želodec ob večerni uri in sva oba bila precej napeta potem. Mogoče sem pričakovala malo več, sladico bi morali nujno zmanjšati, sem videla da nisva bila edina, ki sva se mučila, da bi jo do konca pojedla. V tem imava tudi oba težavo, ker sva oba taka, da se siliva in nama je škoda pustit sploh v boljših restavracijah, kasneje pa želodec boli.

 

No ja še to, da pripišem, natakar mi je žal tudi nekoliko pokvaril vtis. Sicer je kar dobro razložil vse stvari in bil prijazen, ampak je vmes med strežbo, ker je bila restavracija precej prazna odšel na cigareto in ko nama je prinesel naslednjo jed se ga je res vonjalo in je precej pokvarilo vzdušje. Mogoče sva midva imela nesrečo, ampak upam da to ni stalnica.

 

Če nekako potegnem črto bi dala 3/5, se pa ne bi več vrnila, me niso dovolj prepričali. 

[Jinadaze]

Saj meni je redko kje vredno dat toliko za meni, sem se navelicala vsega tega. Vcasih mi ni bilo, ampak so bile tudi cene sorazmerno nizje. Take cene menijev so bile v res vrhunskih restavracijah, od koder si navdusen sel, zdaj je pa v Lj ze v vsaki drugi 5-hodni toliko.
Hvala, ker si napisala vtise!

Med tednom restavracij so pa 3-hodni meniji ze 30. Se spomnim casov, ko so bili pol manj.

[Errol]

Včeraj v Udinah restavracija-picerija Campana d'oro, Piazza 1 Maggio 3. Naročili smo tri pice: paradižnik, mocarela, grilani melancani, sami pa smo dodali pršut in ndujo. Splakovali smo s tokajem (hišno vino) in pivom. Pica odlična, vino korektno, pivo pa menda tudi. Pod črto je pisalo 66 Eurov. Pice so po 12 Eurov. Osebje super, postrežba nič manj. Videz lokala bi ocenil Obi. Vsekakor priporočam. Hoteli smo v videmsko klasiko Manin, ampak smo morali igrati na ziher, kajti prispeli smo ob dveh, zapirajo pa ob petnajst do treh. Odprejo spet ob sedmih. Psi in podobni sesalci imajo prost vstop.

[Frčica]

Poznate kakšno dobro gostilno v NOvi gorici ali okolici?

[Jinadaze]

Dam

[Frčica]

Šele zvečer odprejo, pa ne bi degustacijski meni. Z nama bosta premierno kužota, bi mogoče raje zunaj sedela.

[_M_]

Žogico v Solkanu ful pohvalijo
.

[Errol]

Picerija Parma, pasaža MM, včeraj: uvodoma velja zapisati, da je Parma prva picerija ne samo v Ljubljani, temveč v vsej nekdanji Jugoslaviji, zato ji gre verjetno atribut kultni lokal, sploh v kontekstu Maximarketa, ki je bil tisti čas upscale trgovina s pripadajočim kulinaričnim delom, ki je vseboval restavracijo spodaj in pripadajoči bife, skozi katerega je vodil dostop do restavracije, zgoraj pa je bil Grill (ostanek je restavracija, ki danes deluje le še za kosila) in picerija. Sploh Grill je bil epicenter elitističnega druženja, sploh v toplejšem delu leta, ko je bilo tam vsak dan od zgodnjega večera dalje veliko ljudi.

 

Opis: tam sem bil včeraj prvič po študentskih časih. Naročil sem pico z inčuni, takrat se je imenovala napolitana. Bila je garnirana z nekaj inčuni zvitimi okoli kapre, zraven je bila še oliva. Klasika je bila kozarec borovničevega soka. Novi lastniki trdijo, da niso spreminjali recepture (obnovili so originalni električno peč za peko pic) in dimenzije pic. Najprej sem moral razčistiti nomenklaturo, ki se je odsihmal spremenila. Kajpak. Na krožnik sem dobil pico posejano z olivami in inčuni. Tej je bilo toliko, da so daleč preglasili vse druge okuse, posledično je bila pica tudi preslana. Že na privi pogled je jasno, da pica v Parmi nima veliko skupnega s pico. Testo je mehko in debelo, torej ne ustreza niti rimski niti neapeljski pici, kakršno poznamo dandanašnji. Pice v Parmi so tudi veliko manjše od normalnih. Osebje je nadvse prijazno in ustrežljivo, to pa res.

Račun za pico z inčuni in olivami, pa za kozarec borovničevega soka je bil 10,80 EUR.

Mnenje: v Parmo gre človek podoživeti davno minuli čas v nekdaj kultni lokal. Zagotovo pa ne gremo ke na pico.

[Jinadaze]

Errol, zakon mi je brat tvoje ocene. Meni se jih sploh ne da pisat, od mene lahko samo fotke iz restavracij dobite.

[Marmelada]

Žogico v Solkanu ful pohvalijo
.

Ali pa Miki v Solkanu.