267 replies to this topic

[luci]

Meni pa družbo dela veverček, k je danes še posebej razigran. Najprej sva skupej kavico pila, pa jedla zajtrk, pol me je iz hvaležnosti mal polulov, par minut nazaj sem pa še mambo ples udarla, ker mi je zlezu pod majco, to pa žgačka

Zdele je šu pa v eno rožo, pa se je revečk neki ful ustrašu, se je prov vidno razburjal in čudne zvoke spuščal, tako da ga zdej božam in mirim!

[Errol]

V soboto je pa v našo hišo na morju zašel en mačji mladiček (manj kot leto dni star). Pol repka mu je bingljalo, ker ima zlomljenega. Sam se je videlo, da je rep še prekrvljen, je bil bingelj dlakav. Brkati kosmatinec je bil zelo zaupljiv, takoj mi je skočil v naročje, pa komu drugemu tudi še (smo mel glih pijanko ). Pol pa je šel noter in skčil na stol in spal. Za jest je dubu kos pečene ribe pa smetano za kavo. Se mu je kar naredil mačji dan. Po njegovi zaupljivost sklepam, da poškodbe repa ni zagrešil človek. Se motim?

[KittyKat]

oh joj, kr mal mi je hudo ratal k sm tole prebrala zdle. Errol, pa ste pelal mucka pol k veterinarju al pa v kakšno zavetišče? glede na to, da je bil zaupljiv bi js rekla, da je že imel lastnike, mogoče je odtaval al pa kej podobnega. za poškodbo pa nikol ne veš, lahko so ga kaki mulci, k se jim zdi to smešn, al ga je avto zbil...nemorš vedt.

Uglavnem, hotla sm napisat kok me je dans moja Rora nasmejala prej sm gledala televizijo in se je smukala tm okrog. pol se pa kr naenkrat usede pred tv in začne mjavkat. pojma nimam kaj je vidla, ampak pol je začela s tačkami po tvju skakat, kokr da bi kšno muho lovila al pa kj podobnga. uglavnem, js sm crkavala od smeha.
trenutno je pa na moji postli. prej je spala, no zdj se je pa zbudila in to je pr njej zmeri čas umivanja. očitno se ji zdi moj kovter umazan, ker tut kovter liže jooooj kok je smešna ta mačica

[Adriane]

Adriane pa ne da Cent? Upam, da se motim. Drži se.

Včeraj zvečer smo ga pokopali.

V dveh dneh se mu je zdravstveno stanje kar naenkrat tako poslabšalo, da kar ne morem verjet.
Videl in slišal je itak že prej bolj slabo. Tudi s srčkom je imel težave, a se je držal in bil še zmeraj veseli, živahen, kolikor je to 16-letnik pač lahko.

Zdaj se je pa nekaj prehladil ali kaj jaz vem kaj. To že pred časom. Je dobil antibiotike, a je šlo še samo na slabše.
Iz noseka mu je začelo tečt in gnoj se mu je nabiral v učkih, da je vedno slabše videl, čeprav smo mu jih še pogosteje čistli.
Kar orientacijo je začel zgubljat, kot da bi mu živčni sistem odpovedoval, ker se je samo še opotekal.
Nehal je jest. Komaj je še stal na nogah.
In to v dveh dneh!!

Predvčerajšnjim smo ga peljali k vet, ki mu je dala vitamine in ponovno antibiotik.

Včeraj spet ista zgodba.
Sploh ni htel z mano bit. Umikal se je, se vseskozi majal.
Pil je ogromno vode, in ko je drugič bruhal zaradi tega, so mu tačke ssamo še klecnile in odnesla sem ga v njegovo košaro. Zaspal je.

Prišli so starši, se je zbudil.
Pride še D in začne Cent tak srceparajoče jamrat. Htel je vstat iz košare, da bi ga pozdravil, a ni mel več moči
Zdelala ga je ena mini bolezen, ki je vedela pritisnit na gumbe starosti. Shiral bi. Jezna sem bla, ker ni htel jesti. Skozi solze sme mu govorla, da bo umrl, če ne bo, a me ni poslušal.

Kar v košari sta ga starša odpeljala.

Čez 2 uri sta ga v isti poziciji pripeljela nazaj, le da je bil pokrit z njegovo dekico in plišastega krokodilčka je imel ob sebi.
Ko sem ga gledala, sem vseskozi mislila, da se mu dviguje prsni koš, da bo zdaj glih vstal ali dal vsaj neki znak, da je živ.
Še učke je imel rahlo odprte, da si mislil, da samo počiva, malo gleda, a je pač negiben.

Okrog pol desetih sem ga dvignila, da bi ga nesla k grobu, ki ga je skopal ati.
Tak je bil težki in glavica mu je kar omahnila. Že se je hladil.

Pokopali smo ga položenega v brisačo in mu dali zraven krokodilčka, ki si ga je pred osmimi leti kar prisvojil, ko sem ga dobla za Dedka mraza.

Tako prazno je. Ni ga več in nikoli ga ne bo nazaj. Moj Cent.


V bistvu nisem htela nikamor tega pisat, ker mi ni povšeči vsa pozornost, ki jo je človek deležen ob teh ternutkih. Počutim se nelagodno.
Po telefonu mmi tudi ne paše govorit o tem. Z našimi ne morem, ker smo vsi v istem zosu, a v sebi ne morem držat.
Ne dojemam.

Se že par let pripravljam na ta trenutek, ker je le bil star, in četudi je leto nazaj še dirkal, se ve stanje tako naenkrat zasukat, da ti nič jasno ni.
Kljub temu da sem sama pri sebi takoj vedla, kaj nam je storiti, ker je pes in ne more povedat, da je žejen, lačen, če ne najde skodel. Ali da mu ne paše bit v določenem delu hiše/vrta, da želi pomoč, ker je zalutal. Vse to vem, a prehitro je bilo, no!
VEDNO bi bilo prehitro, ker enostavno nočem, da izgine iz naših življenj!

Ne pričakujem nobenih vaših besed, ker sem pisala zase. Hvala.


Gospod Cent v šarmantno sivem plašču - julij 2006

CENT-CAD
(20.7.1992 - 2.7.2008)

[Frida]

Oh Adriane, kako mi je žal, moje sožalje.
Jest se tud jokam s tabo zdele.

[SiQsI]

ok ok sad sad sad, sedim v službi in preberem izpoved Adriane ter začnem jokat, joj kar me pa zvije je pa vse glede živali, Adriane drži se in vrjemi, da bo tvojem Centu zelo lepo v pasjih nebesih, čas zaceli rane, misli na lepe trenutke, ki sta jih preživela skupaj, žal vse enkrat mine, je pa doživel častitljivo starost! Cent R.I.P.

[Princeska]

Adriane, moje iskreno sožalje

[Adriane]

Hvala.
Kar odkopat bi ga šla.

[Frčica]

Moje sožalje, Adriane, jaz tudi jokam

[Brokoli]

Adriane, iskreno sožalje. Tudi jaz sem že zgubila domačo žival in te trenutki so res zelo boleči.

[Kinky]

I'm so sorry.

[Limona]

Adriane, ne morem natančno vedeti, kako se počutiš, verjamem pa, da ti mora biti res hudo. Še meni je bilo, ko sem brala to zgodbo.. Res upam, da boš kmalu boljše.

[Goddess]

Adriane sožalje. Mi kr mal solze tečejo ko sem tole brala. Si ne morem predstavljat kako je to če zgubiš nekoga po 16-tih letih. Se spomnem kako je bilo men hudo ko mi je 4 leta nazaj moj najljubši muc umrl.

[rea]

Groza. Sožalje.
Jokam se

[URŠKA]

Vse besede so odveč sožalje...

[Adriane]

Hvala vsem še enkrat.
Bilo je najboljše zanj, a je tako težko sprejet, da ga ne moreš več vzet v naročje in pocartat. Da sedaj leži pod kupom zemlje in ne moremo do njega...
Moj mali

[koki]

Adriane, naj počiva v miru, vi pa ga boste imeli za vedno v lepem spominu in nikamor ne bo šel, ker bo vedno z vami in v vaših srcih. Sožalje.

[eve]

Adriane, sožalje.

[Kalypso]

Nekak ne najdem besed... vem, da je hudo. Drži se.

[Coco*]

O pizda.