553 replies to this topic

[krneki]

....Bi blo osrednje vprašanje. Saj sem še ene 3 leta stran od diplome in redne službe,pa vseeno.
Tiste,ki imate službe,pa tudi tiste,ki jih nimate ali pa ste študentke.A kaj varčujete?Če varčujete:Kje in kako. Kje živite oziroma,kakšne cilje imate za samostojno življenje?

Ma se mi zdi da vsakemu enrkat pade nebo na glavo in ugotovi da lajf ni poceni.No,saj to da ni vem sama že ves čas,ampak nikoli nisem razmišljala o času,ko bom morala za vse skrbeti sama,ko ne bom šla z listkom v trgovino,ki ga je napisala mami in samo zmetala stvari notri ter plačala z njeno kartico.
Ko ne bom živela doma in zastonj,ko ne bo več moj edini strošek lasten mobitel,bencin in cunje.Ko bom mogla plačat tud kar dam v usta.

Kje je potem šele nek prostor za živet.Mislim,malo berem raznorazne teme...večinoma ljudje sploh niso sposobni nič prišparat.Sosedje so vzeli kredit (pa jih strošek krije 6 skupaj,ki živijo v isti hiši in imajo službe) za novo streho! Ki stane stara 2 miljona.In za to mora šest ljudi vzeti kredit. In dva človeka s skupnim dohodkom tm okol 2800€ se morta za 25 let zakreditirat da si lahko neki privošta.

Sej vem da odkrivam toplo vodo in da to vsi že vse vemo.Pa vseeno,koliko vas je študentk,ki ne zafurate svojih štipendij za cunje,čevlje in modne dodatke,ki zraven še občasno delate in DEJANSKO šparate za čas,ko bo treba na svoje?

Bom na ta vprašanja odgovorila tudi sama.

[Kalypso]

Jaz varčujem. Vezana vloga, vedno ko kaj denarja ostane (npr. kot je od letošnjega dopusta) dodam to na račun. Sicer pa nameravam ta denar vložit v podiplomski študij. Investicija v prihodnost. Sicer pa kje bom živela ko bom šla na svoje... kdo ve. Bom pustila času čas. Me to trenutno še ne skrbi. Sicer pa je dovolj možnosti v domačem okviru, ki jih bom morda lahko izkoristila. Bomo videli...

[krneki]

No,jaz sem nekaj časa denar vlagala v sklade. Ko sem se pozneje po posvetu z mami odločila da zadeve ven vzamem sem glede na trenutne razmere storila najboljšo odločitev v svojem življenju. OD tega trenutka dalje denar samo vežem. tri mesece,leto...odvisno.Razpršeno sem in tja.
vem da denarja ni nikoli preveč.Med letom bom uvedla občasno delo...promocije itd. Zoisova je letos znašala 257€,letos pričakujem še 38 več. S štipendijo šparam že od prvega letnika gimnazije in se nabere.
Varčujem za prihodnost.Ob vsakem evru ki ga privarčujem vem,da bo kredit če ga bom mogla nekoč vzeti...manjši. Doma ne bom ostala,ker je to želja staršev in pravita,da nama bosta obema s sestro po svojih najboljših močeh pomagala na svoje.

[Špela]

SE OPRAVIČUJEM, KER NOSEM VEČ ŠTUDENTKA

verjetno mam to srečo, da sem zaenkrat samo za prvo leto samostojnega življenja plačevala najemnino in stroške - in sem, zanimivo, kljub enaki plači celo uspela nekaj privarčevat (brez vezave in vlaganja v sklade, imam odprt navadni varčevalni račun, na katerega dam keš, ki bi ga rada našparala in ta znesek lahko po enem mesecu 'ležanja' dvignem - nazadnje recimo slabih 500 € za nov pralni stroj), zdaj nisem še nič in sem še zadolžena.

odkar sem preseljena, pač plačujem tekoče stroške (brat krije polovico, ker skupaj živiva), ki nanesejo nekje 200 € na osebo, torej 'prišparam' niti ne toliko od tega, da več ne plačujem najemnine, ker je bilo prejšnje stanovanje precej manjše. živiva pa zdaj v stanovanju, katerega lastnica je mami - pa mi ni to nek dolgoročni cilj - bolj začasna rešitev, ki se lahko za par let zavleče. zaenkrat še ne razmišljam o kreditih za nakup lastnega stanovanja, ker to ni potrebno (sem že lastnica nepremičnine in tudi to stanovanje bova podedovala z bratom).

imam še nekaj malega v nekih skladih in bom to nekoč, ko bom rabila, ven pobrala.

dolgoročno še ne varčujem, vem pa, da bom morala recimo plačati diplomo, vrniti dolgove - tako, da realno lahko pri moji plači in izdatkih, pričakujem, da začnem šparat recimo nekje po novem letu.

za penzijo ne šparam še, čeprav se mami skos oglaša, da to ne bi blo slabo. največ sem prihranila, dokler sem še doma živela in sem delala preko ŠS - sem sicer plačevala četrtino stroškov, ampak to je blo pa tudi vse, ostalo je šlo pa izključno za lastne izdatke, s tem, da se pod to ne štejejo samo 'lumparije', ampak sem si plačevala tut oblačila pa to - poznam primere, ko je to pri nekaterih razumljiv strošek staršev, ne glede na otrokovo starost in dejstvo, da že služijo svoj keš.

[Ancka Pomarancka]

Bom na hitro odgovorila, ker nimam veliko časa. Varčujeva na kar nekaj mestih:
1. varčevalna shema pri KD - dinamična shema, 100€/mesec 30 let
2. varčevalna shema pri Grawe - 65€/mesec ?? let (se ne spomnim)
3. vsak mesec dava mojim staršem 200€, onadva pa to vlagata naprej. Če greva kao narazen, dobi vsak pol, če ostaneva skupaj, je to en dan najino.

Čez mesec prideva s pozitivno nulo. Pač kupujeva malo cenejše stvari, se ne "preseravava". Seveda imajo nekatere stvari prednost pred drugimi. That's about it

[Frčica]

Torej, sem se studentka, ta mesec sem se odselila od doma.
Kot prvo naj povem, da dobivam penzijo in sicer nekaj manj kot 400€, od tega sem doma dala 100€. Oblacila, kozmetiko, bencin, dopust(no, mami mi je vedno dala 100€ zraven, pa prisparala sem si kar sem za rojstni dan dobila), vse skratka sem si krila sama kar niti ni tako lahko kot se slisi. Sprva je bilo tezko, pa sem se navadila s tem denarjem naresti maksimum, pac ni bilo vsak mesec nove majcke...
S fantom sva sparala ze zadnjih 5 let, se mi zdi. Sicer ne veliko, najprej 25€, potem 30€. Sva si pa vse za stanovanje nakupila ze prej, tako da sva morala kupiti sedaj ko sva se preselila potrebovala le regal, likalnik in vitrino(zadnje dvoje sva potem dobila za darilo). Vcasih si misli, da bi bilo bolje ce bi kdaj za ta denar kam sla, na kak izlet, zdaj ko sva preseljena pa vidim koliko stroskov nama je zaradi tega prisparanih.
V najkrajsem casu bi rada stanovanje kupila(zal je to v Avstriji mnogo bolj mozno kot v Ljubljani, zaradi cen in bolj ugodnih kreditov). Najprej moram seveda dobiti sluzbo, ce bo slo vse po planu, se v tem letu. Potem zacneva tudi bolj na veliko sparati, da bo treba vzeti cim manj kredita. Moram pa priznati da so meni finance spanska vas in da jih vodi moj fante.

pa ja, tako kot Ancka, se ne preseravava, ne hodiva veliko po kaficih itd.

[bellini]

Sama sem še študentka, ki živi pri starših. Zadnjo leto tudi bolj načrtno varčujem. S tem mislim, da mi celo ostane kaj denarja konec meseca Začela sem tudi delat preko študentskega servisa skozi celo študijsko leto, prejšna leta sem delala le en mesec v času letnih počitnic. Prenehala sem z brezglavim nakupovanjem. Imam narejen trajnik iz tekočega računa na vezano vlogo, tako da ni neke skušnjave. O drugih varčevanjih pa še ne razmišljam, saj še nimam stalnih dohodkov. Aja pa neke delnice mam še od osamosvojitve, ki smo jih dobili.
Sem pa začela varčevat z namenom, da si bom plačala magistrski študij, vendar so ga z letošnjim letom ukinili (zaradi bolonca).

[krneki]

Ful dobro punce da šparate(mo)

Tiste,ki šparate s fanti...Kdaj ste se sploh skupaj z njimi začele pogovarjat o skupnem varčevanju?Začele razmišljat o skušnem življenju?Je blo to po več letih ko ste hodile,po letu dni...
Jaz ne vem,sem mislila da če dočakava 2 leti skupne zveze,da bi potem pač se začela mal o tem pogovarjat,mogoče kakšen skupni račun odprla,začela kej šparat...zanj nimam pojma kam pospravi vso svojo plačo (za stroške in vse mislim da mu gre 600€ približno...se pravi tisto kar doma plačuje,kar zase porabi..pač vse skupaj)...Kje je ostalih 800 e pa ne vem.mislim da nekje varčuje.

[Kalypso]

Midva sva skupaj 3 leta in pol in nikoli se nisva pogovarjala o skupnem varčevanju. Veva, da želiva skupno prihodnost, ampak trenutno so bile druge bolj pomembne odločitve v ospredju.

[bellini]

Jaz si z mojim nikakor ne predstavljam skupnega varčevanja, ker res vse sproti zapravi, pa kr sanja o nekih kreditih. Ga bo treba malo v roke vzet. Tudi skupnega računa nebom imela z nikomer, ker imam rada nadzor nad svojimi financami. Pri teh stvareh sem rada samostojna in neodvisna od drugih. Sploh, če se kaj zalomi in šele potem ugotoviš, da nimaš pojma kako z denarjem ravnat. Treba je začet zgodaj in počasi.

[Frčica]

Midva sva zacela po dveh letih, in to cisto spontano. Nekaj nama je bilo vsec za gospodinjstvo in sva kupila Kmalu zatem sva zacela sparat.

sem pozabila dodat da imam nekja delnic ki kar dobro stojijo.

Midva dava denar skupaj za placilo vseh stroskov, potem pa kar ostane si razdeliva in s tem razpolagava kot pac zeliva.

[Ancka Pomarancka]

Tudi jaz sem pozabila dodati...že od vsega začetka (ko so začele obstajat) imam Krkine delnice. Jih ni prav malo....

[Katrin]

Nisem študentka, sem pa večino trenutno privarčevanje nabrala medtem ko sem bila študentka

Imam precej razpršen denar (moj portfelj jaz temu pravim ):
- en rizičen delniški sklad
- en varen obvezniški sklad
- en srednje rizičen sklad
- življenjsko zavarovanje z varčevanjem (omogoča rento čez 20 let)
- dodatno pokojninsko varčevanje (ta je še malo šibek)
- vezana vloga
- imam še nekaj delnic za hude čase. Sedaj se jih itak ne splača prodajat in se jih verjetno ne bo še vsaj nekaj let...

Imam tako kot Špela varčevalno knjižico, ko se nekaj nabere, dam naprej. Je pa to pri meni bolj enkrat na leto

[_M_]

Tudi jaz nisem več študentka, imam redno službo že dve leti.
Živim še doma in se zavedam, da mi je v bistvu ful lagodno in v tem tud uživam Seveda doma prispevam za stroške, hodim občasno v trgovino, skrbim za določena opravila...
Na svoje načrtujeva z mojim najprej čez kaka 3 leta, začela sva namreč s pridobivanjem dokumentacije za gradnjo hiše na parceli, ki nama jo bodo podarili moji starši.
Absolutno se zavedam, da bova pršla skozi le s kreditom in mi je to čisto sprejemljivo; zdaj, ko imam službo za nedoločen čas, sem korak bližje temu, da bom kredit sploh dobila, hmm... Oz. bova, moj ima na strani kar lep kupček gotovine od prodaje delnic, ki bo najina osnova za pridobitev kredita, pač lastna udeležba.

Drugače pa moje varčevanje izgleda tako, da:
*mesečno namenim 60 € za naložbeni načrt pri KD Group (30let), ki je kombinacija življenjskega zavarovanja in varčevanja v skladih; to je dolgoročna zadeva
* mi podjetje plačuje prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, poleg tega sama plačujem mesečno še nek dodatni znesek na to polico

Stalno pa tudi za različne namene varčujem kratkoročno, npr. privarčevanih sem imela 500 € za diplomo, ki sem jih zdaj namenila za plačilo vpisnine za izredni študij, za večje nakupe itd.
Vendar pa imam mesečno precej velik znesek obroka kredita za avto, tako da mi trenutno to predstavlja največji odtegljaj od plače...
Glede financ in prihodnosti se z mojim 100% štekava, on itak privarčuje (nenačrtno) na mesec več kot jaz, saj ima malo višjo plačo, pa dosti manjše potrebe, hehe...
Drugače pa nikoli ne komentira mojega zapravljanja oz. mojega finančnega stanja in tudi jaz njegovega ne... Glede tega imam tudi jaz rada neko samostojnost in misel na skupne račune mi prav nič ne diši...
Pripravljena sem delit vse stroške, prispevat za vsako stvar, ampak ob tem pa ohraniti del financ, ki je samo moj in ni del skupnega računa.
Pa vem, da mi nikoli ne bi nasprotoval ali mi celo narekoval, kako porabiti skupen denar, pomoje bi mi še svojega čist brez problema prepustil, ampak mi je všeč, da s svojo plačo razpolagam sama...

[Kinky]

Varčevati ne šparati.

Če se že na vse vejice in napačno uporabljene predloge obesimo, ter na napačno uporabo rodilnika - se bom še jaz na tole.

No, očitno sem edina, ki ne 'špara' nič. Ko sem bila študentka nisem nič, ampak res popolnoma nič privarčevala, ker nisem imela nobene štipendije. Odvisna sem bila od staršev (mame), s priložnostnimi deli sem zaslužila nekaj denarja in ga porabila zase (knjige, filmi, stripi, kozmetika, koncerti, avto, cigareti, alkohol).

S fantom sva pred kratkim skupaj kupila avto na kredit (vzel ga je on - jaz pa mu vsak drugi mesec nakažem denar).

O lastnem stanovanju ne sanjam, ker ne vem od kje naj potegnem 120 tisoč evrov, zakreditirati se pa ne nameravam do konca življenja, da bom lahko v njem umrla, v svojem stanovanju. Sedaj sva v najemniškem stanovanju, težko je veliko denarja privarčevati, ker gre za najemnino, za stroške (stanovanje), avto, veliko za hrano. Seveda nama nekaj ostane, to nameniva za dopust in uživancijo. Nekaj sva se pogovarjala o tem, da bova začela varčevati, ampak še nisva začela. Denarja ne zapravljam brezglavo, si pa privoščim stvari ki me veselijo, sem hedonistka po naravi in mi ni škoda denarja zase in za svoje hobije.

Mogoče mi bo žal čez nekaj let, ampak za sedaj tako razmišljam.

[_M_]

V študentskih letih tudi jaz nisem privarčevala nii tolarja; mislim, tako kratkoročno že, recimo za dopust, pa za prvi avto, ko sem začela delat prek študenta, ampak drugače pa ne in mi ni nič žal za to.
Takrat itak zaslužiš tolk (ali pa štipendija, ne vem..), da gre skozi mesec, ne predstavljam si, res ne, varčevanja od tistih ubogih nekaj deset tisoč tolarjev, ki sem jih imela na razpolago.

To pride pol, z redno službo

[Kinky]

Jaz že redno služim denar.

Se pa strinjam s tabo glede 'študentskega varčevanja'. Če pa živiš doma in če še štipendijo dobivaš - potem je pa to drugačna zgodba.

[exotica]

Jaz sem lani maja diplomirala...letos sem dopolnila 25 let, delam magisterij, imam super službo v tujini in nič ne šparam...živim za sproti...mogoče zato, ker imam srečo, da dokler sm v tej državni službi, oziroma koliko dolgo se mi bo ljubilo biti tle, imam plačano stanovanje, avto in tudi mesečna potovanja domou...plača pa je tudi za nekaj krat višja kot bi jo imela na isti poziciji v Sloveniji...zato mi ni do šparanja...to bom začela takrat ko si usvarim familjo, prej nimam te potrebe.

[rea]

Pismu exotica, ti maš pa res ( že večkrat prej smo se nekaj menli o tem) dobro službo, no. Da ti plačujejo stanovanje, avto, odhode domov.. sanjsko! Za malco niti ne vprašam hec, hec.
Magisterij ti plačuje služba? Če ti ni preveč osebno in lahko odgovoriš, mi lahko poveš kok zaslužiš?
Pa če prav razumem si rekla, da je od tebe odvisno kok časa boš še v tej službi in ne od njih, kdaj te ne rabijo več.

[exotica]

heh res je, pa še delovnik imam 6 ur, poleti 5...pač po špansko ..ampak mam kar nekaj službenih potovanj - konferenc in podobno.
ja magisterij mi plačujejo oni v zameno za nič ...službo lahko zamenjam kadar mi paše, sm za stalno zaposlena od junija lani...namreč oktobra bo 2 leti da sm kot absolventka prišla k njim na leonardo da vinci prakso in pol so me prepričali naj ostanem še naprej pri njih pač koliko bom hotla...pač rabijo oni mene bolj kot jst njih
glede plače pa ti bom na zs