107 replies to this topic

[Kinky]

Uuu, katera bi pa bila?

Če je kateri ta debata premorbidna ... naj pač ne sodeluje.


Jaz bi mogoče to:

[Frčica]

Jaz želim, da so udeleženci mojega pogreba oblečeni v belo. za pesem še ne vem.

[Kinky]

To z belo barvo se mi zdi full lepo.

[Anouk]

Jaz bi preferirala necerkveni 'pogreb' (se raje raztros pepela nekje v naravi, ceprav ne vem, ce je to ravno po 'regelcih'). Nobenih vezic, neznancev (vkljucno z duhovniki in tistimi, ki pridejo 'ker se spodobi'), no dress-code.

[Frčica]

Tudi meni, bela mi mnogo bolj predstavlja smrt in čisti nič. Ne vem pa če me bodo upoštevali, ker se jim ne bo treba bati,da jih bodo slišali od mene
Se pa noben doma o tem noče pogovarjat. Sej razumem, emocije pa to, ampak se mi vseeno zdi prav, da vejo, da hočem darovati organe, nočem imeti groba, itd. you never know...

anouk, da bo necerkveni mi je samoumevno, se mi ni zdelo to potrebno zapisat
Kakor vem, sedaj lahko imaš raztros v naravi. Nekja let nazaj vem, da ni bilo možno, je na Žalah predviden prostor za to.

[Nincha]

Meni tut lepo to z belo.

Ob tej debati sem se spomnila na tisto punco, ki je takrat umrla v Lipi. Fant je bil njen prijatelj in je bil na pogrebu, in je rekel da so vrteli tole pesem: , ki mi je drugače ful všeč, zdaj pa si ne morem pomagat, da se ne bi vsakič ko jo slišim, spomnila na tisto bogo punco. :/

[Podgana]

Wagner. Pa še dež bi moral padati

[Frčica]

Na očijevm je bila od Edith Piaf Je ne regriette rein(ne vem, če sem tole vsaj približno prav napisala). Je ne morem več slišat.
V ožjem izboru je bila še Honky tonk women od Stonesov, samo je taka, vesela pa ne bi pasalo.

Dajmo odpret temo Pogreb

[Kinky]

Noro. Podgana.

Čeprav jaz razmišljam, da bi presenila folk, ker vsi pričakujejo nekaj resnega ... In bi bili Rokeri s Moravu in Kafana, kafana ....


Potem bi pa šli vsi v en bar, kot v filmu Tyrannosaur, in obujali spomine name .... vse bi bilo v dobrem, lepem duhu.

[Frčica]

Točno, pogrebščine nočem! To je meni taka muka!

[Nincha]

Pismo ste resno to vzele, jaz nimam pojma kaj naj bi igralno na mojem pogrebu, upam da je še ene 60 let prezgodaj za takšno razmišljanje. Še najboljše, kar mi pade na pamet, je od Puff Daddya Ill be missing you.

Za poroko bi mela pa tole: KLIK

[Podgana]

Kot v P.S. I love you. Tam je bil tudi tak simpatičen pogreb.

[Kalypso]

Jaz sem bila na enem pogrebu brez župnika in tudi brez govorcev in je bilo ful čudno. Preden so žaro so iz vežice prenesli do groba, je eden od pogrebcev povedal čigav pogreb je, nato pa smo šli do groba in brez kakršne koli ceremonije položili žaro v grob. Se mi zdi, da je bilo prej konec kot pa takrat ko smo pokopali mojega skakača. :S Je bil en res bolj čudnih pogrebov, ki sem se jih udeležila...

Jaz o svojem pogrebu še nisem razmišljala in niti ne želim.

[Kami]

Jaz bi preferirala necerkveni 'pogreb' (se raje raztros pepela nekje v naravi, ceprav ne vem, ce je to ravno po 'regelcih'). Nobenih vezic, neznancev (vkljucno z duhovniki in tistimi, ki pridejo 'ker se spodobi'), no dress-code.

Točno, pogrebščine nočem! To je meni taka muka!

[Kalypso]

Malce morbidna tema... pogrebi
Vtisi takšnih ali drugačnih pogrebov, ki ste se jih udeležile... Kakšen želite, da bi bil vaš pogreb? Katere pesmi naj vam igrajo itd.

Prosim za prestavitev OT o pogrebih iz teme o cerkvi.
Hvala.

[Frčica]

Tale mi je všeč:
Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj.
Ni me tu.
Ne spim.
Sem tisoč vetrov, ki pihajo.
Sem diamantni lesk snega.
Sem sončni žarek na zrelem žitu.
Sem jesenski dež.
Ko se zbudiš v jutranji tihoti,
sem uren, dvigajoč polet ptic,
krožečih v zraku,
njih vesel ščebet.
Sem zvezde, ki sijejo v noči.
Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj.
Ni me tu.
Ne spim.

To sva s sestro prebrali na očijevem pogrebu. Kako mi je to uspelo še danes ne vem.

[Kami]

^^ full lepa. In svaka čast vsakemu, ki je na pogrebu sposoben kar koli povedat, prebrat. Jaz že ko druge gledam, mi je groza; kaj šele, da bi jaz morala.

Sem enkrat omenila mojim, da kar se mene tiče, me sploh ne bi bilo na njunem pogrebu, ker enostavno ne bi prenesla misli. A kot se rado v naši družini kaj narobe razume, sem dobila odgovor, če mi tudi toliko ne pomenita, da bi se prišla poslovit. Zdelo se mi je brezveze nadaljevat in sem samo komentirala, da bom dost pomirjeval vzela, da bom tam odstala svoje in bosta srečno pospremjena na "drugo stran", če se samo po tem meri koliko ti nekdo pomeni v življenju.
Pa mislim, da nista razumela poante, jaz pa tudi nisem več načenjala teme. Pač če jima veliko pomeni, da bom tam, pač bom.

Tako kot ne morejo razumet, da so meni pogrebi nekaj totalno zgrešenega in da jaz ne bi šla na nobenega. Pač ne razumem zakaj in kako naj bi se javno poslovila od nekoga, ki mi veliko pomeni. In to na določen dan, samo zato ker ga ni. Če že, potem v ožjem družinskem krogu mi je še nekako sprejemljivo
Pač jaz stvari doživljam na drugačen način, vsi to dogodki (pogrebi, poroke, ...) so mi neki običaji, ki se vsiljujejo vsem, pa če hočeš ali ne. In ljudje ne razumejo, da eni potrebujejo nek obred, da gredo naprej, nekateri pa rabijo kaj drugega (čas, mir,...)

In jaz osebno bi imela raztros brez kogarkoli. Ampak to itak ne bo spoštovano, tako da sem rekla, da naj naredijo kar želijo. Nazaj jih še vedno lahko hodim strašit, če mi ne bo všeč

[Kalypso]

Kot je Kami omenila, pogreb je namenjen živim, ne mrtvim, zato se vsaj meni osebno zdi bolj pomembno, da se najbližji poslovijo in da lažje prebrodijo izgubo. Ko je človek mrtev, ga tako ali tako ne briga več ali mu na pogrebu igra Golica ali Tišina. Iz lastne izkušnje lahko povem, da je pogreb grozljivo težek, ampak te nekako postavi na trdna tla, nekako dojameš, da osebe, ki si jo imel rad ni več. Če je pred pogrebom vse še nekako nerealno, s to ceremonijo nekako postane resnično.

Meni osebno bi bilo recimo grozno, če bi moja starša ali kdo drug, ki mi je izredno blizu izrazila željo, da bi bila rada raztrosena nekje v naravi, ker bi to zame predstavljalo velik problem v procesu žalovanja. Ne bi imela prostora, kjer bi ju hodila obiskovati in jima prižgat svečo, saj bi bil njun zadnji dom kdovekje. Seveda bi njuno željo spoštovala, ampak proces žalovanja bi bil zame težji.