Razporejanje otrok v skupine je umetno narejeno. Nikjer v resničnem svetu ni tako, da se otroci približnih starosti ne bi igrali skupaj in bi se razporedili v starostne skupine.
na vsakem otroškem igrišču je tako. In sami se tako razporedijo: ker ista starost približno enako hitro tečejo, enako hitro razumejo igro, so si konkurenčni.
7 letnemu otroku je kaj kmalu jasno, da s 5 letnim nima kaj počet, ker je zanj premajhen, "preneumen", prepočasen (v vseh pogledih).
Mlajši vedno hočejo vzpostavit stik s starejšimi, starejši z mlajšimi nikoli (oz. zelo redko). In mlajše imajo za "potrčkote", se jim posmehujejo, jih zafrkavajo, jih nadvladajo.
Pač, tak je zakon na igrišču - vedno je bil in vedno bo.
Ni pa s poučevanjem različnih starostni nič spornega. Meni se zdi edino manj efektivno. Kar 8 letnik razume takoj, moraš 5 letniku velikokrat razložit (pa ne, ker je butast, ampak nezrel, neizkušen, nezbran) in verjetno trpi skupina starejših.
Že jaz se spomnim, da sem se v šoli veliko dolgočasa pri predmetih, kjer sem hitreje dojemala stvari kot ostali; in kako nekje nisem mogla sledit.
ampak, kot sem rekla, komur to ustreza, zakaj pa ne. Meni pač ni logično in tega ne bi prakticirala niti bi otroka dala v to.
Je pa res, da sem verjetno ena redkih, ki je blazno zadovoljna z vrtcem. Za šolski sistem bomo pa videli, ko pridemo do tja.
