394 replies to this topic

[Hevea]

Ja, to imaš prav.

[_Planet_]

Ne vsi jaz nikoli nisem imela tega navala čustev/hormonov....ne pri eni ne pri drugi ni bilo tistega: "v trenutku, ko sem jo zagledala, sem se zaljubila vanjo". Nop. Not me.

Tudi jaz ne, meni je to kar nekaj, vsi ti čudeži življenja, sončki, ki odtehtajo vse in zaradi katerih pozabiš vse. Ne, ne pozabiš in vsaj kar se mene tiče, še dodatno 5x premisliš. In seveda imam svojega otroka rada, ampak imam pa tudi rada svoj mir.

[Frčica]

No, evo, potem pa nimam obžalovanj, kar se tiče navala čustev ob porodu. Sploh, ker se tudi sicer bolj gibljem na racionalni strani in me to najverjetneje res ne bi doletelo.

 

Ah, telo se ti spreminja tudi brez poroda. Moje joškice niso več tako pokončne kot so nekdaj bile

[Anouk]

Tudi jaz ne, meni je to kar nekaj, vsi ti čudeži življenja, sončki, ki odtehtajo vse in zaradi katerih pozabiš vse. Ne, ne pozabiš in vsaj kar se mene tiče, še dodatno 5x premisliš. In seveda imam svojega otroka rada, ampak imam pa tudi rada svoj mir.

Super si to napisala. Ene stvari se čisto preveč romantizira, Instagram highlights reel meets real life style. Pa pritiski z vseh strani, kako moraš uživat vsak trenutek, ker prehitro odrastejo. Je res pametno skrbno izbrati svojo publiko, ko imaš kaj za pojamrat.

[Matilda]

Je tudi meni Tikino razmisljanje blizu.
Menim, da odlocitev za otroka MORA temeljiti pretezno na razumskih temeljih. Da imaš razjasnjene odgovore tudi na vprašanja kot so: ali otroku lahko ponudim vse, kar potrebuje (v materialnem in nematerialnem smislu), ali se znam zorganizirati da imam za otroka dovolj časa poleg službe, partnerja in vseh ostalih obveznosti...

Predvsem pa bi resnično morali preiti to razmišljanje boomerjev, da se lahko vtikajo v naše reproduktivne navade. Mojadva mi nič ne težita, saj se zavedata po 6 otrocih, da to ni kar tako.
Njegova mama pa si jemlje pravico, da se na redni ravni o tem zanima. Razumem željo po vnukih, ampak mogoče vprašaš enkrat, potipaš kako stvari stojijo, ne pa da kar težiš in težiš... sem ji na lep način povedala, da otrok ni igrača in da bo vse ob svojem času.
Ona teži še njegovemu gej bratu, da biološkega otroka pa mora enkrat imeti. To absolutno ni normalno, kaj ji dela v glavi.

[Anouk]

Ja, pa ne samo naših staršev, nekih znancev in tujcev, ki take opazke stresajo levo in desno, kot da se pogovarjajo o vremenu. Brez občutka ali takta. To res veliko pove o kulturi in družbenih normah.

[Kami]

Meni se pa je telo kar spremenilo, pa sem imela nekaj casa po porodu enako kg kot prej.
Sem postala sirsa tako cez pas, boke, hrbet; da ne govorim o odvecni kozi in strijah na trebuhu, kar se ne bom nikoli znebila brez operacije. Imam tudi spremenjene prsi in bradavice.

Ampak pod crto, ce se s takimi stvarmi tezko sprijaznis, se bos tudi z naravnim staranjem .. torej je to bolj problem v glavi, kot posledica poroda. Oz ta obsedenost z vecno mladostjo.

In ja, tudi jaz nisem cez noc bila razsvetljena v vlogo mame. Iskreno, par dni sem ju gledala z neko mero skepticizma, ce se to res dogaja, ce sta res moja, ce bosta zdaj kar tu ostala 😀
Imam pa v sebi zelo mocan zascitniski hormon in bi verjetno skrbela zanju enako, kot ce bi nekoga nasla v kosari pred vrati... sem zelo obcutljiva na nemocne ljudi v stiski in to otroci definitivno so.

[Jinadaze]

Kar se poroda in čustev po njem tiče sem pa jaz na drugi strani in mi bo po svoje hudo, če ga bom izkusila samo enkrat. Mi je to skoraj odtehtalo vse muke v nosečnosti. Ampak saj ni zagotovila, da bi imela v drugo tudi tako lepo izkušnjo.

 

Mi je pa od te debate ostalo v spominu tudi nekaj komentarjev tistih, ki jim je bilo žal, da so se odločile za drugega otroka in pisale, kako je bilo z enim lažje (brez pa sploh, ampak to se razume). Sem še precej daleč od tega, da bi rekla da je že toliko star, da mi je preveč komot, da bi šla še enkrat skozi ti. Pa ne glede na okoliščine in vse racionalne (proti)argumente tudi dvomim, da si bom kdaj drugega želela toliko kot prvega, zdi se mi nemogoče.

[_Planet_]

Imam pa v sebi zelo mocan zascitniski hormon in bi verjetno skrbela zanju enako, kot ce bi nekoga nasla v kosari pred vrati... sem zelo obcutljiva na nemocne ljudi v stiski in to otroci definitivno so.

U, se najdem v tem. Tudi jaz sem nagnjena k skrbi za druge, empatiji, sem že večkrat slišala, naj še malo tudi zase poskrbim.

[Špela]

Gabor Mate, tole mi je recimo kul: "Who We Are When We're Not Addicted: The Possible Human"

 

https://www.youtube....h?v=DLki68uLfjw

 

 

[Olivija]

https://365.rtvslo.s...ervis/174841998

 

 

 

Meni je tole prišlo prav - izplačilo oziroma upoštevanje nadur se mora delati po količniku 1,3. Nisem vedela, mislila sem, da velja zgolj ob izplačilu.

[Kami]

Super, hvala za info

Jaz se bom morala zmenit za izplacilo dopusta, pa se ne vem za kaksno ceno naj se dogovorim, da dobim "nagrado".
Vem, da ni vec praksa izplacila, ampak ker ga ne bom mogla koristit, saj je v interesu podjetja, da cim vec naredim, po koliko bi ve zelele?

[Olivija]

Ha, glede na napisano, bi rekla, da bi bilo izplačilo sorazmerno s plačo, o tem tudi govori, da če koriščenje dopusta ni možno, se ga izplača, jaz sem razumela, kot delovne ure/dni. Je pa to moja interpretacija, bi morala poiskat, a je to dejansko res. 

[Špela]

Ne vem, če se lahko kar "zmeniš", koliko bi rada, da ti velja en dan dopusta.  Kot zgoraj omenja Olivija, delovni dan brez prevoza in malice, kot če bi koristila dopust, dodatno k delovni obveznosti za tisti mesec.  Pa tudi računovodsko ne vem, če gre nagrada enako skozi, ker do neke vsote je neobdavčena, dopust pa je.  Fajn je, da imaš tut Sklep o tem napisan.  Če se pa vidve zmenita, da ti do to izplačano kot nagrada, morata pa ravno tako paziti katere vrste nagrada bo to, ker mislim, da se morajo nekatere izplačati vsem.  Kaj pa, če dobiš izplačilo dopusta kot variabilni del plače?  Za to tudi rabiš Sklep pa isto se ti obdavči.

[Matilda]

https://n1info.si/po...obox=1657429342