opažam, da je zmeraj manj potrebno, da mi kdo zmeša glavo.
predvsem je prvo, kar me obrne, smisel za komunikacijo - da se zna jasno izražat, razume metafore, ima smisel za humor, da razume kakšne tut nekonvencionalne koncepte. da zna sprejemat različnosti in jih po možnosti integrirat v lasten sistem. neobremenjenost in sproščenost sta mi full pomembni. in da ima tisto nekaj, kar ga loči od ostalih, nek svojstven princip delovanja/razmišljanja.
nisem fenica principa 'friends first', raje mam, da grejo zadeve vzporedno.
.
