Poročam, da sem včeraj zaključila s svojim pohodom.
Sreda - Ljubljana - Vrhnika
Z mami sva v sredo začeli zjutraj v centru LJ, pri Jakobovi cerkvi in že do Murgel naju je tako pral dež, da sva na Viču razmišljali o poti domov 
K sreči sva se namenili naprej, na poti do Vnanjih Goric je dež počasi ponehal, bilo pa je noro soparno. Do Vrhnike je še parkrat začelo padat, ampak ne več s tako silo, kot dopoldan. V Notranjih goricah sva jedli neko kvazi mehiško. Oblezli sva še Blatno Brezovico in prespali na začetku Vrhnike (Verd) v enem apartmaju.
Prvi dan sva prehodili skoraj 30km, hodili dobrih 7 ur (za daljše pavze sem izkopila) in naredili 115m višincev; psihično in fizično precej crknjeni.
Četrtek - Vrhnika - Studeno
Zjutraj se nama je pridužila mamina prijateljica za en dan, saj so se ji vmes podrli plani. Oblezli smo neke hribčke nad Vrhniko, Stari mlin, ugotovila, da je Logatec eno "najdaljših" naselij v SLO 
, in šli naprej proti Planini in Studenu. Kljub temu, da sem na FB strani vprašali ali je Planinsko polje prehodno in dobila suveren odgovor DA, nas je pričakalo en kup vode (predvidevam da nad koleni ali celo do riti) in smo morali peš okoli tega območja, kar je zdatno podaljšalo pot in še hojo ob prometni cesti brez pločnika. Tu smo izkoristili prevoz ene znanke, ki nas je odpeljala do Planine v trgovino, da sva nakupili hrano za naprej, izvedeli, da je edina gostilna daleč okoli zaprta in gospa naju je še zapeljala do najinih sob, to mamino prijateljico pa domov. Ker nisva vedeli ali je možnost kuhanja, sva ostali sva brez toplega obroka in sva pojedli še ene sendviče 
. Spali sva v Studenem, nakadno se je izkazalo, da kuhinja je na razpolago. Telesno že malo bolje. V celem dnevu imeli smo cca 20min lažjega dežja, vse ostalo je bilo suho.
Drugi dan sva prehodili 25km, hodili 7,5 ur in naredili 600m višincev.
Petek - Studeno - Podgrič
Super začetek dneva, precej spočiti sva odmahali do Predjamskega gradu (obožujem legendo o Erazmu 
) in naprej do Razdrtega, kjer se nama je malo vleklo okoli Nanosa, pa še temni oblaki so se kar pridno vozili nad nama. K sreči niso nič spustili. V Razdrtem sva pričakovali trgovino in gostilno. No, trgovine nimajo (obljubil je, da je naslednja v Podnanosu), za pojest imajo samo v enem lokalu v naprej pripravljene pizze. Pot od Razdrtega v smeri Podnanosa je krasna pot in za moje pojme eden najlepših odcekov tega potepa. Ko sva se spustili v Vipavsko dolino, se je izkazalo, da sem rezervirala prenočišče v "napačni" vasi in sva morali nazaj proti LJ ene 20min, ob prometni cesti (seveda spet brez pločnikov) in še noro vroče je bilo. Prideva tja, naju pričakajo noro prijatni lastniki, nama dajo takoj za pit in sadje. Izkaže se, da so edino trgovino v sosednji vasi zaprli z začetkom maja in prijazna lastnica me je odpeljala v Vipavo, da sem nakupila stvari za naslednje dni. Vmes še en teden prezgodaj dobila M in seveda nisem imela uložkov s seboj 
. Ta dan sem bila popoldan po tušu in daljši pavzi že precej OK.
Tretji dan sva prehodili skoraj 27km, hodili 8 ur in naredili 500m višincev.
Sobota - Podgrič - Dutovlje
Dopoldan sva zapustili Vipavsko dolino in se dvignili na Štjak, se spustili v eno dolino in se še enkrat dvignili na en drug hrib in v Avber, Tomaj in v Dutovlje, kjer je končno bila odprta gostilna in sva dobili nekaj na žlico. Noro, kako je pasala gobova juha Za trgovino sva vedeli, da jo bova zamudili in sva imeli že vse s seboj. Ker so bile ravno osmice ta vikend, so bili vsi apartmaji zasedeni in sva našli prenočišče v Pliskovici, zmenjeni pa smo bili da naju pride iskat in naju naslednji dan vrne v Tomaj.
Četrti dan sva prehodili dobrih 21,5 km, hodili dobrih 6 ur in naredili 675m višincev. Počutje je bilo že zelo OK, telo se je navadilo tempa.
Nedelja - Tomaj - Trst
Zjutraj se optimistični odpraviva še na zadnji del te poti. Najprej je bila spet krasna pot skozi gozdove, vinograde. V Taboru pa sva se poslovili od takih poti in je bil preostanek poti žal samo še po cesti. Ves čas je bilo treba hodit ob/po ne tako prazni cesti, seveda brez pločnika, kdaj je bilo tudi precej ozko (vsaj meni se je zdelo). Čez Opčine je bilo malo bolje, saj so bili pločniki in neprometne uličice. Ko sva prehodili cele Opčine, naju je pričakal pogled na morje/Trst (se ga seveda razveselili) in sva se zavedali, da je še preceeeej spusta do najnega cilja. Ker sem hotela bit pametna in da ne bi skoz hodila ob glavni cesti, sem na navigaciji izbrala eno bolj stransko "peš" pot, ki je bila najprej spust po enih rjavih kockah, potem pa čez ene stopnice, ki jih že kar nekaj let ni nihče uporabljal in tudi mačeta ne bi bila čisto odveč. Ampak ideja, da bi šli pa nazaj gor in našli drugo pot mi je bila pa še bolj odveč. Dol sva prišli po Scala Santi, skoraj naravnost . Podplati so naju pekli za znoret in vroče je bilo. Tam sva našli en lokalček, kjer sva se usedli za eno uro na kavi, da malo k sebi prideva in sva nadaljevali še eno uro po Trstu, mimo želeniške postaje in po glavnem trgu, da sva le našli to slavno Jakobovo cerkev. Seveda le tu moraš pa na žig počakat, da ti ob 17 odprejo cerkev. No, seveda nisva.
Peti dan sva prehodili dobrih 19 km, hodili dobrih 5 ur in naredili 275m višincev, spusta pa aplikacija ne šteje, ampak ga je bilo reeees veliko Ubilo nama je noge/podplate.
Celotna pot po SLO strani je res zelo lepo označena. Za takrat, ko pa res nisva takoj našli oznake, sem imela pa naloženo pot še na telefonu in dodatno še v Mapy.cz, ki je pa res služila perfektno. Ko sva prišli v ITA, sem začela uporabljat navigacijo (sploh za po Opčinah in potem za spust do Trsta in po njem). Brez nje bi bila čisto mrzla.
Po občutku bi rekla, da je bilo 1/3 poti po gozdovih, 1/3 poti po makedamu in poljih in 1/3 po cestah.
Pod črto, odlična izkušnja. Jaz še nikoli nisem hodila dva dni za povrstjo, kaj šele več dni. Telo in glava se ti čez kakšen dan "nakalibrira" na nov način fukncioniranja. Sploh v glavi mi je bilo zanimivo opazovat, da po parih urah hoje pogledaš na uro in imaš tak umirjen "oh, že 1/3 ali polovico imam danes za seboj". V normalnih okoliščinah bi moral že končat izlet/pohod. Komot bi lahko hodila še par dni in sem odločena, da to sigurno ni bila moje zadnje tako popotovanje.
Z mami sva dobro vozili, čeprav kdaj pa kdaj mi je šla že malo na živce (jaz pa sigurno tudi njej) in en večer sem se spravila v posteljo, da je ona pogledala vse Vem-e, vreme in Poročila ... jaz sem pa presrfala internet in se pasla po YT . Naslednjo pot bi seveda opravila s kom drugim.
