Posted 26 March 2006 - 07:16 PM
Kar se tiče otipavanja v javnosti, sama ne bi rekla, da gre za vprašanje upati si ali ne, ampak bolj za vprašanje ali sem vzgojen in se znam v družbi obnašat, ali pa ne. Na živce mi gredo pari, ki nimajo meje in se vsepovsod obnašajo tako, kot da so sami na svetu. To se mi zdi skrajno neumno in po mojem mnenju odraža dobršno mero idiotizma.
Moti me, če sredi nabito polnega nakupovalnega centra naletim na par, ki se obnaša, kot da je nekje popolnoma na samem. In potem se dva osebka otipavata po vseh mogočih mestih, tip ženski gnete joške, ona pa ga grabi za tiča, medtem ko si rineta jezike do želodca in zraven krulita kot zverini, cela poslinjena in skrajno neumna. In to sem že doživela, da ne bo kdo rekel, da pretiravam.
Gre za javno mesto in večini folka res ne paše gledat tega. Potem so tle še kakšne bolj konservativne stare mame in mali otroci, ki jim gledanje zadeve pač ne priteče. In ne vem zakaj se takšen par razkazuje vsem na očeh ... ni mi jasno. Ne vem zakaj se tak par ne spoka vsaj na WC ali pa v avto, zaradi mene tudi v bližnje grmovje, kamorkoli že pač ... tisto minuto že lahko potrpita, ne mi rečt, da ni res.
Potem pa kdo reče, da drugih nihče ne sili, da gledajo. To je isto, kot da bi nuno pripeljal v bordel in ji rekel, naj pač ves čas miži, če noče česa takega videt.
Drugače pa nimam nič proti kakšnemu lupčku tu in tam, pa objemi v meji normale, me ne moti niti, če se par zaliže, samo vseen je pa neka meja, ki se je ne prestopa in vsak kultiviran človek se mora tega zavedat.
Amen.
Ljubezen ni odraz enega samega dogodka, enega samega pogleda ali dotika. Ljubezen se v človeka prikrade počasi in potiho ... in potem se enkrat enostavno zaveš, da imaš nekoga neskončno rad. Zaradi množice vseh njegovih dejanj, pogledov, besed, dotikov, čutenj ... ki ga delajo takšnega, kot je. Mogoče se tega zaveš medtem, ko misliš nanj in ga neskončno pogrešaš, ali pa ko ga pogledaš v oči in v njih najdeš vse, kar obožuješ.
