2103 replies to this topic

[Kinky]

''If you think your taste buds are so incredibly important that their pleasure outweighs the entire life and suffering of an innocent being, I don’t even know how you can get offended when people question your morals.''

 

 

[Immortelle]

[morettina]

[Fluffy The Stud Eater]

[Kinky]

Ta teden praznujem moje prvo leto veganstva.

[Ancka Pomarancka]

Že?!?! 

 

[Anouk]

[Kinky]

Ja, Ančka, marca 2013 se je začel prvi veganski izziv. Hvala obema; počutim se fantastično.   

[Olivija]

Čestitke, Kinkić! A fant tudi opaža kakšno spremembo v počutju, zdravju?

 

Jaz začenjam s prilagojenim režimom prehranjevanja, naslednja 2 tedna bom med drugim črtala tudi vsa živila živalskega izvora. Nekako čutim, da je to prava izbira zame v tem trenutku. Ne pričakujem spremembe v izboljšanju počutja čez noč, ker niti ne bo tako drastična sprememba, večino živil, ki jih bom črtala, že tako ali tako ne jem v večjih količinah/pogosto, pa vendarle. Pričakujem seveda totalen odpor okolice in prepričevanje v nasprotno, pa pametovanje glede alternativ (soja, riževo/mandljevo mleko, pirina moka namesto psenicne itd.).

 

Si bom pač sama kuhala kosila in pripravljala obroke vnaprej.

[Kinky]

Bravo, Olivija, super.

 

S fantom sva oba zdrava, dejansko nisva bila že leta bolna. Fant doma je vegansko, ampak zunaj pa ne (čez teden mu itak jaz za vsak dan pripravljam malico), če gre na kakšno praznovanje si

kaj mesnega privošči. Počuti se super, bi se pa rad znebil še kakšnega kilograma, oziroma bi rad preoblikoval malo telo, ampak brez fitnesa ne bo šlo.

 

Bi bilo pa zanimivo pogledati kakšne ima sedaj rezultate za holesterol, 2 leti nazaj so bili porazni. 

[Olivija]

Je pa verjetno izgubil kak kg od takrat, kajne?

 

Jaz sem po eni strani ful vesela, da starsa pripravljata taksno hrano, kot jo (veliko bolj zdravo, vec zelenjave, manj mesa, mlecnih izdelkov pa skoraj nic), ampak vsake toliko me pa vseeno sokira, ko mami predlagam kaksno alternativo (ati pa sploh, da ne omenjam) in me pogleda zgrozeno, z odporom, da bi sploh poskusila. Pocasi, res pocasi je potrebno neke spremembe vpeljevat.

 

Prvic komentira, da ni uzitno, parkrat sproba, pripomni, da bi ona bolje naredila (jo malo izzivam) potem pa pocasi osvoji tudi kaksno novo zivilo. Fant isto. Ceprav on je se pa bolj trmast, sploh poskusit noce, ali pa se vnaprej odloci, da mu ni povseci in ne bo pojedel ce res ni drugega.

 

Me zanima, kako bodo pa zdaj gledali na to, ker ne bo vec 'kaprica', kot je bila vcasih, ampak bo utemeljeno s tem, da pac ne smem, ce zelim, da se bom bolje pocutila.

[Immortelle]

^ super, Olivija in čestitke, Kinky!

 

Zdaj, ko ste omenile, jaz tudi opažam, da skorajda nisem bolna, odkar sem veganka. Pa sem bila vmes po cel dan zaprta v sobah, kjer je bilo 8-10 ljudi, ki so kašljali, smrkali, kihali in vse možno, pa nič! Sem že na pol pričakovala, da bo tudi mene doletelo, ampak sem zdrava. Tako da - juhu!  

[Olivija]

;-)

 

Saj ni res nic posebnega, no. Delam to se vedno v prvi vrsti zaradi sebe.

[Kinky]

Jaz sem sicer ulovila en prehlad, najbrž v telovadnici, kjer smo vsi potni, potem pa vrata odprejo. Ampak ni bilo nič tragičnega, samo iz nosa mi je teklo, nadležno,

na bolniški pa nisem bila (res nisem obležala že leta). To v prvi vrsti pripisujem spremembi življenjskega stila, seveda tudi veganski prehrani.

 

Olivija, boš videla. Kdo te zna tudi presenetiti. Jaz imam povečini res pozitivne izkušnje, okolica me je res dobro sprejela, domači sploh, babica me podpira.

Ravno včeraj je klicala, da je tudi en moj sorodnik (star 16 let) prenehal jesti meso. Sem bila septembra na obisku pa sem se z njim o tem pogovarjala,

in sem vesela (malo si jemljem zasluge za to, hehe), da je naredil korak v to (pravo) smer.

 

Ena najboljših stvari je seveda fenomenalno počutje, in pa vsi novi veganski recepti, boš videla. Saj si spretna v kuhinji. In potem ko te ljudje

sprašujejo začudeni: kaj pa ti sploh še (lahko) ješ? Se lahko samo nasmehneš nazaj.

[Anouk]

 

Prepoznate originalne izjave?

[Immortelle]

 

[Matilda]

[Anouk]

 

[Kinky]

Našla na FB (avtor: Janko Leben). 

 

VEGANSTVO = SVETOVNA
LAKOTA

 

 

Veliko vsejedcev trdi, da če bomo postali vsi presni ali vsaj vegani, bo zmanjkalo hrane na tem planetu in bomo lačni. Dejstva govorijo ravno obratno. Samo kaj, ko jih nobeden noče videti.

Naredil sem primerjavo med dvema kmetijskima gospodarstvima. Oba sta moja dobra prijatelja, zato so podatki, ki sem jih dobil od nju relativno zelo točna. Prikazujejo realno pridelavo hrane na dveh različnih gospodarstvih. Eno je usmerjeno v živinorejo in perutninarstvo, drugo pa je usmerjeno v vrtnine. V primerjavi nisem upošteval nakup zaščitnih sredstev in pogonskega goriva. Prav tako, niso upoštevani razni mali pridelki, ki jih gospodarstvo potrebuje za lastne potrebe. Število ljudi je enako.

Podatki so iz več let in upoštevajo tudi izpad pridelave glede vremenskih prilik. Predvsem je to zelo prisotno pri pridelavi vrtnin, ki niso gojene v rastlinjakih.

 

Živinorejsko gospodarstvo:

 

Potrebna gnojila in močna krmila se dokupijo

Površina obdelave 45 ha ; pašniki cca 5 ha ostalo njive in travniki.

Pridelava :

Mleko 120.000 l
Meso 6000 kg
Jajca 100 000 kos

Če vse preračunam na energijo, ki jo dobimo iz te hrane sledi

Mleko 120 000 l hranilna vrednost za 100 g znaša 90 kcal skupaj 108 milijonov kcal
Meso 6 000 kg hranilna vrednost za 100 g znaša 120 kcal skupaj 7,2 milijonov kcal
Jajca 100 000 kos hranilna vrednost za 1 jajce znaša 143kcal skupaj 14,3 milijonov kcal

Če seštejemo dobimo 130 milijonov kcal

Na en hektar dobimo 2,9 milijona kcal

 

Vrtninarsko gospodarstvo:

 

Potrebna gnoila se kupijo.

Površina obdelovanja 12 ha; njive

Zelje 25 t hranilna vrednost 25 kcal 100g skupaj 6.2 milijona kcal
krompir 15 t hranilna vrednost 77 kcal 100 g skupaj 11.5 milijona kcal
korenje 10 t hranilna vrednost 41 kcal 100 g skupaj 4,1 milijona kcal
pesa 1 t hranilna vrednost 40 kcal 100 g skupaj 0,4 milijona kcal
paradižnik 3 t hranilna vrednost 18 kcal skupaj 0,5 milijona kcal 
kumare 3 t hranilna vrednost 20 kcal skupaj 0,6 milijona kcal
paprika 4 t hranilna vrednost 31 kcal skupaj 1,2 milijona kcal
bučke poletne 1 t hranilna vrednost 17 kcal skupaj 0,17 milijona kcal
solata 5 ton hranilna vrednost 15 kcal skupaj 0,75 milijona kcal

Če seštejemo dobimo 25,5 milijona kcal

Na en hektar dobimo 2,1 milijona kcal

In sedaj še dva primera ki sem ju povzel iz kmetijske literature

Potrebna gnojila se dokupijo

Povprečni donos jabolk na en hektar v konvencionalni pridelavi je 50 ton pri ekološki pa 30 ton

Jabolka 40 t hranilna vrednost 52 kcal 100 g kar znese 20,8 milijonov kcal

Na en hektar dobimo 20,8 milijona kcal

Pridelava orehov nam da 1500 kg jederc na hektar.

Orehi 1,5 t hranilna vrednost 630 kcal 100 g kar znese 9,4 milijona kcal

Na en hektar dobimo 9,3 milijona kcal

Ostali donosi na hektar so v povprečju:

potrebna gnojila se v spodnjih primerih dokupijo

sadje in oreščki

Mandelj 2 t, lešniki 2,5 t, jagode 10 t, maline 12 t, marelice 30 t, breskve 20 t, slive 20 t, 
hruške 30 t

žitarice in ostalo donos na ha;

pšenica 6 t, koruza 8 t, ajda 2t, zelje 75 t, krompir 60 t, paprika 25 t, paradižnik 50 t, fižol-soja 3t, solate 30t, repa 25t, bučke 30t, kumare 30t, brokoli-cvetača 30t, itd....

 

Pri tem je potrebno upoštevati, da lahko v eni sezoni na isti površini sadiš več vrtnin. Na primer spomladi posadiš solato, zatem sledi na isti njivi paradižnik, nadaljuješ v jeseni z motovilcem ali špinačo. Tako lahko na isti površini na ha pridelaš kar 100 t vrtnin. Tudi ko seješ žitarice, lahko vedno še seješ za njimi še drugo kulturo. Recimo spomladi pšenico, jeseni ajdo. Ali pa solato, nato krompir in nadaljuješ z repo.

Človek za svoje delo potrebuje na dan 3000 kcal. Če to pomnožimo z 365 dni kolikor jih ima leto, dobimo da letno človek potrebuje 1,1 milijona kcal

Sedaj pa preprosta matematika. Pri živinorejski pridelavi lahko na 1 ha živijo 3 ljudje. Če imaš samo vrtninarstvo živita 2 človeka, če pa imaš nasad jablan pa kar 19 ljudi iz enega hektarja.

Ko imaš kombinacijo vrtnin pride podatek malce drugačen;

Prvi posevek solata, drugi posevek krompir, in tretji posevek repa. Na 1 ha dobimo skupaj 115 ton pridelka. Če ovrednotimo z hranilno vrednostjo dobimo kar 53,7 milijona kcal kar omogoča energetske potrebe za 48 ljudi.

Za potrebe olja pa povprečno v Sloveniji dobimo iz enega ha nasada 660 litrov oljčnega olja. Kar znese približno 6 milijonov kcal, kar zadošča za 6 ljudi na letni ravni energetske porabe.

Poglejmo še tretji primer kmečkega gospodarstva

Kmetija velikosti 11 ha. Usmerjeni v ekološko pridelavo mesa. Vsa gnojila dobijo z govedorejo.

Na letni ravni priredijo 2,5 t mesa

Meso 2500 kg energetska vrednost 100 g znaša 120 kcal skupaj 3 milijone kcal

Na hektar dobimo 0.27 milijona kcal. Kar ne zadostuje za energetske potrebe enega človeka !!!

 

Povzetek;

 

Ko poslušamo probleme o lakoti na tem planetu, lahko z obstoječimi podatki, ki jih imam na voljo z vso resnostjo zaključim, da je to navadno zavajanje ljudi, samo, da ne bi bilo potrebno ničesar narediti in še naprej uživati v mesu in mlečnih izdelkih. O zdravju posameznih živil ne bi sedaj. Ravno povečanje porabe mesa in mlečnih izdelkov, povečuje lakoto na tem planetu. Porast porabe mesa, jajc, mleka v zadnjih sto letih je ogromen. Preverite lahko v vseh statističnih podatkih. Zato govoriti o grozeči lakoti je velika traparija. Zemlja je trenutno na trenutnih obdelovalnih površinah sposobna prehraniti tudi do 30 krat več ljudi, kod jih je sedaj. Pa bomo vsi siti in tudi bolj zdravi. Edino kar je potrebno je zmanjšati površine, ki so namenjene živinoreji. Kar pa mesojedim ljudem, ki so dobesedno odvisni od mesa, mleka, jajc nikakor ni pogodu.

Če imamo tolikšno porabo mesa, mlečnih izdelkov jajc, kod jo imamo sedaj, in ob predpostavki, da se bodo tudi drugi ljudje začeli prehranjevati tako, kod se sedaj mi. Potem enostavno ne moremo pridelati dovolj hrane. Zakaj? ker vidiš iz prikaza lahko na hektarju zemlje pri mesno, mlečni , jajčni pridelavi dobiš energije samo za 3 ljudi na letni ravni. Pri ekološki prireji celo občutno manj. Pri pridelavi sadja dobiš energije za 20 ljudi pri pridelavi krompirja za 45 ljudi in pri pridelavi koruze energije za 26 ljudi.

 

Eno jajce ima 143 kcal za to potrebuje kokoš 130 g krme ( močna krmila )
vir http://www.digitalna...iznica.bf.uni-l ... alenka.pdf
Koruza, ki je osnovan hrana kokoši v pridelavi jajc ima 385 kcal na 100 g 
Torej Vložiš 500 kcal energije in dobiš ven 143 kcal izkoristek slabih 30 %.
V tem je vsa težava. Več energije vložiš, kod jo dobiš.
Zato je v naši prehrani dolgoročno nujno potrebno spremeniti razmerje med živili živalskega izvora in živili rastlinskega izvora. Delež živil živalskega izvora moramo zmanjšati na minimum. Odpravili ga tako ali tako ne bomo. 
Poraba mesa na prebivalca v Sloveniji se je iz 88,5 kg leta 2000 dvignila na 94,2 kg leta 2009
vir http://www.stat.si/n...zi.aspx?id=3553
Poraba mleka
V letu 2009 pa je povprečni prebivalec Slovenije porabil 63 kg tekočega mleka, 25 kg fermentiranih izdelkov, 1 kg masla ter 15 kg sira in skute. Vir podatkov: GIZ in SURS

Ljudje se še oskrbujejo z lovom in ribolovom. Morja smo že zelo izčrpali, zato večjega ulova ne moremo več pričakovati, kvečemu zmanjševanja količine nalovljenih rib. Ostane nam samo še kmetijska pridelava, ki mora nahraniti vedno več ljudi. Pridelava živil živalskega izvora je zelo potratna, ker moramo vložiti neprimerno več energije, kod jo dobimo. Kar je tudi zelo logično. Žival potrebuje nekaj energije za samo življenje. Če to damo nam, bomo ta del energije porabili za lastni obstoj, ne pa da z to energijo živijo drugi.

Seveda obstaja veliko področij na tem planetu, ker kmetijstvo ni možno, zaradi takih in drugačnih razlogov. In tudi vsi ljudje nikoli ne bomo vegani. Vendar tisti, ki imamo možnost izbire, lahko izberemo tako, da povzročamo minimalno nasilje na tem planetu.

Koliko pa si ti posameznik pripravljen narediti za to, da spremeniš prehrambene navade ???

Vsak obrok, ki si ga zamenjal z zelenjavo, sadjem, bo pripomogel k temu, da bo manj lačnih na tem planetu. Ali se lahko spremeniš in narediš vsaj mali korak k zmanjšanju lakote?????

Vsakič, ko imaš na krožniku hrano živalskega izvora je nekdo zato lačen. Se zavedaš tega ???

Odločitev pa je tvoja in samo tvoja !

Jaz sem ti povedal, ti pa naredi po svoje, vendar nikar se ne izgovarjaj, da tega sedaj ne veš. Sedaj veš in si soodgovoren za posledice!!!!!

In kako si ljudje še dodatno zmanjšujemo možnost pridelave hrane za preživetje

Zanimiv članek iz gradiva povečanja samooskrbe Slovenije ministrstva za kmetijstvo republike Slovenije

Vir : http://www.svo-rs.si.../portal.nsf/ae7 ... OKlinc.pdf

Opredelitev obsega pridelave hrane in zelene energije v kmetijstvu.

Ob upoštevanju dejstva, da imamo 866 m2 obdelovalne zemlje na prebivalca, da je stopnja samopreskrbe v rastlinski proizvodnji žit po podatkih KIS-a med 33 in 70 % in dejstvo, da je Slovenija neto uvoznica hrane ima izgradnja vsake nove bioplinske naprave v kmetijstvu neposreden vpliv na zmanjšanje pridelave hrane. Po podatkih strokovnjakov bi morali v našem geoklimatskem območju imeti na razpolago med 2.500 in 3.000 m2 obdelovalnih površin, da bi ustrezno pokrili potrebo po hrani. Bioplinske naprave, ki se v zadnjem času gradijo v kmetijskem prostoru Slovenije temeljijo na vnosu bogatih energetskih rastlin, to je koruzne silaže, koruze in krmnega sirka. Iz podatkov o potrebnem vnosu substratov za letno delovanje bioplinske naprave moči 1 MW potrebujemo proizvodnjo koruzne silaže na cca 450 ha njivskih površin. Izgradnja bioplinskih naprav je najintenzivnejša v severovzhodnem delu Slovenije, kjer je tudi največji potencial njivskih površin za pridelavo hrane. V investicije izgradnje bioplinskih naprav se vlagajo velika bančna sredstva (cca 8 – 9 mio EUR/1MW) s tem se odprejo 3 – 4 delovna mesta. Prihaja tudi do zlorab umeščanja bioplinskih naprav v prostor – UE izdajajo gradbena dovoljenja za bioplinske naprave moči 999 kW, kot pomožne objekte v kmetijstvu. Ob povečanju teh naprav je potrebno izdelati študijo presoje vplivov na okolje ter uvesti monitoring delovanja bioplinskih naprav. V tem trenutku Ministrstvo za gospodarstvo s pristojnim Direktoratom za energetiko ter Agencijo za energijo pomembno vpliva na zmanjšanje pridelave hrane v Slovenskem prostoru. Pristojna komisija pri Ministrstvu za kmetijstvo, ki bo opredelila obseg vlaganj v bioplinske naprave bo se morala tudi soočiti s vprašanjem kako sanirati obstoječe bioplinske naprave, da bodo le-te povzročile pridelavi hrane v Sloveniji in njenim davkoplačevalcem čim manjšo škodo

In še tole iz istega gradiva

V sprejeti Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja Slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 » ZAGOTOVIMO. SI HRANO ZA JUTRI« je opredeljeno kmetijstvo kot gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. Njena temeljna naloga je zadostna preskrba z varno hrano. Več namenska vloga kmetijstva se kaže tudi v okoljskih funkcijah in pri varovanju kakovosti voda, tal, zraka in biotske raznovrstnosti. Kmetijstvo ima pomembno gospodarsko in socialno vlogo pri razvoju podeželja. V ospredju Resolucije je torej večnamenska vloga kmetijstva ob upoštevanju ekonomske, okoljske in socialne vloge kmetijstva. Resolucija po mojem mnenju na »deklarativni« ravni predstavlja vizijo in cilje razvoja kmetijstva do leta 2020. V Sloveniji smo v zadnjih letih priča nevarnemu trendu padanja obsega kmetijskih in obdelovalnih površin ter obsega doma pridelane hrane. Analize razpoložljivih statističnih podatkov za daljše časovno obdobje kažejo, da se je v obdobju 1991 do 2009 obseg kmetijskih zemljišč zmanjšal za 92.798 ha, obseg kmetijskih obdelovalnih zemljišč pa za 19.928 ha (vir: Statistični letopis 2010, SURS). Pomemben je tudi podatek, da imamo v Sloveniji le še 2447 m2 kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca ter samo 866 m2 obdelovalnih površin na prebivalca (Vir: Eurostat Yearbook 2010). Zaskrbljujoča je tudi samopreskrba, ki znaša po podatkih KIS-a pri rastlinskih proizvodih od 33 do 70 %. Slovenija je po deležu obdelovalnih površin 8,6 %, glede na vso ozemlje, na repu držav članic Evropske Unije. Pomembno je opozoriti tudi na dejstvo, da pridelava hrane po letu 2004 pada hitreje kot obseg kmetijskih zemljišč. Varovanje najboljših kmetijskih zemljišč in povečanje samopreskrbe s hrano mora v Sloveniji predstavljati pomembno razvojno prioriteto. V preteklih 20 letih smo zanemarili odnos do lastne hrane in zemlje zato bo potreben čas in sistematični pristop, da bomo te neugodne trende zaustavili.

Po mojem mnenju, bi bilo treba prenesti v čim večjem obsegu živinorejsko pridelavo v Sloveniji na hribovita področja. Vso tako ali tako ne bomo mogli. Lahko pa jo z ustrezno politiko spodbud preusmerimo v rastlinsko pridelavo. Naša ravninska področja, kjer imamo njive, ki omogočajo pridelavo vrtnin žit pa dolgoročno v čim večji meri preusmeriti v pridelavo rastlinske hrane. Teh borih 900 kvadratnih metrov njivskih površin na prebivalca je še vedno dovolj, da lahko ob spremembi razporeditve rabe kmetijskih zemljišč omogočimo samozadostnost Slovenije. Ob povečanju obveščanja ljudi za večjo uporabo svežega sadja in zelenjave v prehrani ( v vrtcih teče lep program na to temo)pa bi lahko povečali tudi pridelavo sadja. Pogoje imamo zelo dobre.

[Nincha]