15 replies to this topic

[Barbi]

Pozdravljene!

Imam en dokaj velik problem, za katerega se bojim, da se bo še razvil...Skratka, veliko je stvari, ki me vržejo iz tira, zjočem se lahko kadarkoli, živčki me večkrat izdajajo, torej...
Kako ve to urejate? Obstaja kakšno pomirjevalno sredstvo-s tem ne mislim na zdravila? Npr. meditacija ali kaj?

Prosim za ideje in izkušnje! Hvala Vam že vnaprej! Lp

[callista]

Čao! Te popolnoma razumem, tudi sama sem v preteklosti imela taka obdobja, zdaj pa hvalabogu že nekaj časa ne. Bodo pa taka obdobja zagotovo še prišla (fax, služba...).
Torej, kako se sprostiti? Meni zelo pomaga glasba. Če ti je hudo in si žalostna, tega ne zadržuj v sebi. Zavrti si svoje najljubše balade, počasne komade in se zjoči. To najbolj pomaga.
Če si živčna in napeta, si privošči penečo kopel, prižgi si dišeče svečke in poslušaj res umirjeno glasbo (npr. Enyo). No, če sem živčna, meni zelo pomaga da si zavrtim energične, hitre pesmi. Odvisno od posameznika.
Imaš pa tudi rekreacijo. Pojdi tečt, na sprehod s psom, če ga imaš, ali sama, pojdi rolat, kolesarit, ni važno kaj, samo da si zbistriš glavo in da si nabereš energije. Tudi meditacija spada sem zraven, ampak je jaz še nisem preizkusila.

Upam ,da sem ti dala kakšen koristen nasvet in da se boš tega problema čimprej rešila.

[Špela]

vsekakor priporočam trening samokontrole.

[sonchika]

Šport pomaga.

[nihrida]

Jest grem kr na drevo. Ma če imaš tako obdobje, se je fino s čim zamotit (kar ti pač najbolj paše). Bo že še bolje.

[black_sweety]

So predhodnice ze vse povedale, drugace pa vse je v glavi! Ce bos v momentih nervoze skusala ohranit mirno kri in ne bos kr tak za bv zivckala, se malo kontrolirala..bo dost boljse zate.
Ne vem, ponavljaj si razne afirmacije:vse je dobro, kul. mirna sem. ....

[cedevita]

Tole se mi dogaja, ko se male stvari nakopičijo v meni in potem vse to skupaj bruhne kot vulkan in sem pač bolj občutljiva, vse me prizadene. Pomaga, to, da pozitivno poskušaš gledat na stvari, dejanja - oz. poskušaš iz njih izvlečti tudi dobre strani. Optimisti so vedno na boljšem kot pesimisti . Potem...ukvarjaj se s tistim kar te veseli, ker življenje je prekratko, da bi človek počel česar noče. Zaposli se z nečim, hkrati je pomembno, da ne razmišlaš o tem, in pomembno je, da razmišlaš...ker vseeno je treba razmišlati o svojih težavah, ne pa bežati vstran. Pa take majhne stvari, ki jih lahko narediš zase, malo pomisli pa ti bo 100% kaj padlo na pamet. Pobrati na noge se moraš, ker pač nimaš izbire. Pomagati ti ne more nihče drug kakor ti. In bolj si znaš pomagati, bolj sama sebe spoznaš in lažje prebrodiš krizo. Za dežjem vedno posije sonce

[Ana]

meni pa samo pogovor pomaga ...

[Fluffy The Stud Eater]

.
Samokontrola, se strinjam s Špelo. In popucati podstrešje - v tem smislu, da se imaš do te mere rada, da te vsak drek ne spravi s tira. In si delaj življenje takšno, v katerem bo čimmanj razlogov za sekiranje.
Meni pogovor ni nikoli pomagal. Ampak samo "čistka" pri sebi in sama s seboj.



.

[nihrida]

Bulerji pomagajo! Lahk brcaš, pa te nč noga ne boli (sem pa skor stopnice poškodovala)

[Barbi]

Hvala Vam punce/ženske, resnično hvala! Vsak nasvet je dobrodošel! Imejte (pre)lep dan!

[Juliet]

Men pomaga, da sem sama, da me nihče ne moti, pa muska naglas, pa odmislim vse... oziroma, da se mi začne nekak počas jebat za vse... oziroma se neham sekirat, ker se mi ne zdi vredno tratit mojih živcev.

[Parvinder]

No, Barbi, če dovoliš, d se mal vrinem v tvojo temo

Js mam podoben problem, sam ne da bi mi blo tko kej hudo al pa kaj, samo včasih ko slišim kašno musko, pa me na nekej lepega, kar se je enkrat zgodil, pa ratam taka žalostna pa na jok mi gre, pa je bil to lohk res lep, pa vesel dogodek sam js k pomislim, da se to ne bo nikol več zgodil, bi rada kar umrla (naravne smrti). pa take neumnosti kot so npr. olimpijske igre, ki se me sploh ne tičejo, si js skor izjokam oči, ko jih je konc...

[Michelle]

A ne da? Te kr neka nostalgija zgrabi. Jaz pa vedno jočem, če gledam kak film, kjer kaka ženska rodi otroka. Prav smešno.

Drugač pa, ko si napet, ziher najbolj pomaga šport, kaki tek, ko tečeš tak dolgo, da si na koncu preutrujen, da bi se sekiral, pa kot je Jenna rekla, čistka sama s sabo.

[inchika]

Najbolj mi pomaga, da se od vseh ljudi umaknem, pa grem kaj pospravljat, se tuširat...v glavnem da sem sama in da se umiru zjočem, zihtim in vse kar gre zraven. ker najbolj me ob živce spravi vprašanje "zakaj jočeš" Mislem halo, zakaj le!!? Kot da se mi da razlagat zakaj sem slabe volje takrat ko sem že ornk slabe volje!

[Lumpyka]

Poleg tega kar ste že napisale men pomaga pisanje dnevnika. Tm se pa res čist izpovem, napišem kar me mori in gre tisto vse iz mene.