394 replies to this topic

[Braunkopf]

Seksualizacija družbe KLIK

"Trgovci danes že osemletnim deklicam ponujajo intimno spodnje perilo za povečanje prsi, pa tudi celoten šolski komplet z znakom Playboya. V družbi se je zgodil paradoks. Na eni strani imamo paranoične starše, ki so (upravičeno) zaskrbljeni zaradi možne spolne zlorabe otroka, na drugi strani pa ti isti starši sploh ne opazijo seksualizirane podobe lastnih otrok."

"V resničnem življenju je Maja odlična učenka šestega razreda.
Na profilu ima objavljenih 412 fotografij, na več kot stotih je v kopalkah, v izrazito izzivalnih pozah, naličena ter z ustnicami oblikovanimi v poljub. V življenju, piše, išče "zvezo z bogatim in sposobnim moškim", želi biti seksi in izzivalna, videz pa je zanjo najpomembnejši za uspešno življenje."

"Še pred 15 leti bi bil njen videz nesprejemljiv, saj bi ga smatrali za seksualiziranega, pretiranega in neprimernega za njeno predpubertetno dobo, vsekakor pa ne za običajnega."

Vir: Dnevnik.si


Kaj menite? Bi svojim otrokom pustili izzivalno oblačenje in MU pri teh letih? Kaj pa, če bi tovrsten stil bil splošno sprejet npr. v naslednjih 10ih letih, ko nas bo večina imela že otroke? Če bi dejansko vse deklici izgledale tako in bi preprostejše punčke bile zasmehovane?

[_Planet_]

Kaj menite? Bi svojim otrokom pustili izzivalno oblačenje in MU pri teh letih? Kaj pa, če bi tovrsten stil bil splošno sprejet npr. v naslednjih 10ih letih, ko nas bo večina imela že otroke? Če bi dejansko vse deklici izgledale tako in bi preprostejše punčke bile zasmehovane?

Zame je to ena izmed bolezni "novodobnega" sveta in torej nesprejemljivo. Otrok naj bo otrok in ja, to mi je vecna dilema, kako vzgojiti mladica z zdravo pametjo, ki hkrati ne bo zasmehovan in, ki ne bo poteptan zaradi svoje drugacnosti/neagresivnosti. Nimam pojma kam to pelje, zame v propad clovestva, groza me je ob misli, da bi spravila otroka v taksno zivljenje (ceprav mi je jasno, da se tudi moja babica drzi za glavo ob mojem nacinu bivanja, vendar se v mojih oceh situacija zelo potencirano slabsa). Greznica.

:|

[Frčica]

bi rekla da je tega med deklicami res ogromno.
Naša je stara 9 let, resda za svoja leta razvita in zrela, pa kljb temu. Rada se maže kjer še ne vidim večjega problema, vidim pa problem če starši svojo deklico pustijo takšno ven, ker to kljub temu signalizira seksualnost in nenavsezadnje, bolje se je posvetiti temu, da otroku poveš da jelep tudi brez kakršnih koli ličil in da tega niti slučajno ne potrebuje. Časa ko se za mnenje odraslih doma ne bo zmenil bo še na pretek.
Se strinjam s člankom, ki sem ga pred kratkim prebrala, da mtv s svojimi spoti ne dela nakikaršne usluge, da je šel feminizem v popolnoma napačno smer. Avtorica se je celo zavzela, da spoti kot so recimo od Shakire ne bi smeli biti na sporedu pred 10 zvečer.
Naša je navdušena nad Lady Gaga in je želea imeti korzet. Sestra je bila seveda proti in ji lepo razložila, da to za majhne deklice ni. Neka njena sošolka jih ima baje cel regiment,če verjeti eni oz. drugi(hvalisanje je njihov nacionalni šport). Kazanje popka ipd mi tudi ne paše na take deklice, pa je v otroški modi tega ogromno, tudi že za 6,7 letne.

[sade]

Se strinjam s Planet, da je današnja družba vedno večja greznica. Vrednote, ki so še v časih, ko smo mi bili majhni nekaj pomenile, počasi izginjajo. Nadomešajo jih seveda nove, potrošniške. Kot, da je glavna zapoved novodobnega sveta samo še "uživaj". Skoraj vsi deca po vrsti več niso sposobni trenutka potrpet, se prilagodit in potlačit svoje želje. Zato pa so krivi starši, ker jih vzgajajo permisivno, ker je skorajda že kaznivo otroka kaznovat. Pa ne mislim s tem tepst, ampak mu samo prikrajšat užitek in ne dovolit vsega, kar se sprdne. Zato pa pride do tega, da se male punčke razkazujejo na internetu, ker nimajo nobene kontrole od staršev. Prvo to, da imajo neomejen dostop do interneta in to, da si sploh želijo kaj takega delat. Je zastrašujoče, da deklice že pri rosnih letih, ko še sploh niso v puberteti stremijo po taki potrditvi od zunaj, da se počutijo nekaj vredne samo takrat, ko jih drugi občudujejo. Jaz res ne vem, v kake posameznike bodo zrastli taki otoci. Saj jih bo vsak, še tak najmanjši neuspeh čist potolkel. Če ne drugo, bodo psihiatri imeli dosti dela s takimi depresivnimi nevrotičnimi ljudmi. Katastrofa v glavnem.
Jaz si resnično želim, da bom uspela svojega otroka vzgojit v zrelo osebo, ki bo dovolj samozavestna, da ne bo živela od občudovanja in hvale drugih, ne bo obsedena z materialnimi stvarmi, bo zmožna empatije in prilagajanja (s tem ne mislim konformizma in čistega blendanja z družbo, ampak da ni narcis, ki trmari svoje v nedogled) in ki bo imela nek kritičen pogled na družbo. Če mi to uspe, si bom oddahnila. In ne, ne bi hotela, da se moj otrok tak obnaša, kot je opisano zgoraj, pa čeprav ga zaradi tega zasmehujejo. Verjamem, da bo takim narcisističnim otrokom dooosti težje kasneje v življenju, kot bi bilo mojemu v času otroštva.

[krneki]

Problem ni v družbi (no, seveda je) problem je v prvi vrsti pri starših.

Veliko vidim staršev in družin, kjer so otroci pač "modna muha". Fino in moderno ga je imet, ko ga pa imaš pa po liniji najmanjšega odpora.

Otrok je za celo življenje in v kakšno osebo bo zrastel je odvisno od tega, kako ga vzgojiš, ane.
Poznam eno, ima otroka, starega 2 leti, govori praktično nič (jaz in sestra sva pri 10 mesecih povedali prvi stavek), je sicer v vrtcu (če ne bi bil, bi bila socializacija čisto na nič) ampak njegova mami se z njim ne ukvarja nič. Visi na računalniku, otrok se igra sam s sabo. Vse okrog njega ji je v breme, pred kratkim pa je povrgla (ta beseda je uporabljena nalašč) še drugega otroka. Večinoma sta oba otroka izgovor za to, da ji ni treba it delat. Ja, to je v ozdaju. Žalostno.

Torej, če starši so starši in vzgoji in otroku namenjajo ČAS, ne pa da dopustijo vse mogoče samo zato, da je otrok tiho, vesel in zadovoljen, potem do takih stavri ensotavno ne mroe priti.

Otroka je treba zaposliti, vztrajati pri tem da ima določene hobije, da se socializira.

Takoj ko otroku pustiš in mu daš vedeti, da je ok da previsi pred računalnikom cele dneve, v tistem trenutku, ti otroka začne vzgajati družba.
Treba je en balance ohranit.
Na žalsot je vse več staršev, ki prepustijo, da otroke vzgaja družba, zato pa imamo potem primere, kot je ta zgoraj.

Jaz pač ne bom dopustila da se to zgodi - vse v mejah normale.
Jaz sem tudi uporabljala maskaro pri 12 letih in črtalo za oči. Isto bi pustila svoji hčerki, absolutno pa ne bi dovolila, da uporablja pretiran mejkap, neprimeren za njeno starost, da se oblači izzivalno in podobno. Pač ne bi. Je velika razlika med 12 in 16 letnico, tako da ja...
12 letnica je še otrok.
16 letnica je pa že punca.

Mene sicer skrbi, kam se bo svet zapeljal, ampak bom vztrajala pri svojih vzgojnih ukrepih, predvsem pa bom otroke imela zato, da jih vzgojim v dobre ljudi, na katere bom ponosna, namenjala jim bom čas in se trudila, da se veliko naučijo.
Ne mislim imeti otroka zato da ga imam - ampak zato, da nekaj prenesem na naslednjo generacijo, da ga nekaj naučim in da sem lahko na nekoga ponosna.

Absolutno se strinjam z vsem, kar je napisala sade. Bom pač potrpela tistih nekaj let, ko bo otrok s strani družbe zasmehovan. Na ta račun, bo v zreli dobi veliko več profitiral kot vsi tisti, ki so otroštvo preživeli na lovorikah mnenja drugih in jim stavek v življenju "Kar te ne ubije te okrepi" ne bo dosti pomenil.

Predvsem je moj cilj vzgojih NERAZVAJENEGA OTROKA! Ker to je še največji problem danes. Začne se pa tam, ko se otrok začne sred trgovine dret da hoče to pa to čokolado in mu jo potisneš vusta, samo da je tiho.
Začne se pri čokoladi, konča pa pri dizajnerskih oblačilih, avtu itd...

Zame je nesprejemljivo da ma 9 letnica na sebi kakršenkoli mejkap, pa tudi če ima že menstruacijo in prsi. Tega svojim otrokom enostavno en bom dovolila, čeprav se bodo mogoče počutili, da živimo novodobno mormonsko al amišu-jevsko (pač sej veste na katere ljudi apeliram) življenje.
Tud fant hvala bogu stoji za temi načeli, še veliko bolj kot jaz, ker če sama ne bom mogla pustit otroka, da se mi sredi trgovine dere, ker me bo sram, ga bo on sigurno brez problema.

[sade]

V vsakem primeru otroka vzgajajo starši in ne družba. Ta izgovor uporabljajo samo starši, ki iščejo izgovor za svojo neuspešno vzgojo. Recimo banalen primer, da se otrok drogira, rečejo starši, da je zapadel v tako družbo in da se zato drogira, oni pa nimajo nič s tem, ker so vedno vse naredili za njega. Ja DDD. Vse so naredili za njega, zato pa se drogira, ker mu nič drugo več ne nudi zadovoljstva, kot droga. Vse je mel vedno v rit porinjeno in vse mu je bilo dovoljeno. Recimo en primer. Saj so tudi drugi vzroki, da se ne bo katera zdaj na moje besede obešala.
V glavnem, otrok se "socializira" v zgodnjem otroštvu, tam nekje do petega, šestega leta. V tem času ponotranji norme, vrednote. Bistvo je pač v temu, da se otroku postavijo omejitve, da določenih stvari pač ne sme, da smo dosledni pri svojih zahtevah in ne odstopamo od njih. Če z "vzgojo" začnemo kasneje, je že prepozno, ker je otrok že dobesedno neobvladljiv in mu bo težko nekaj vcepit. Če pa se z otrokom ne ukvarjamo in mu pustimo, da je recimo cele dneve za računalnikom pa je to glih tak del naše vzgoje in ga ne vzgaja družba. Potem je otrok samo bolj dovzeten za vplive družbe (recimo dajanje svojih napol nagih slik na internet). Vzgojili pa so ga vseeno starši, saj se temelji osebnosti izoblikujejo prej.
Saj je lahko vse to govorit, bo si še treba v praksi kaj sprobat.

[Braunkopf]

Jah pa niso vse samo starši. jaz bi pa rekla, da je veliko veliko močnejši vpliv družbe. In sicer ne neposredno na otroke, ampak predvsem na starše.
Mi smo zdaj ta generacija, ki smo nafilani s Shakirinimi boki, pa ritjo od Gage itd. Recimo, da bi imele zdaj otroke (nekatere jih tudi že imajo), mislim, kdo bi se pa spomnil eno 4letnico umaknit izpred tvja, ko bi prešaltali na MTV? Temu se je težko izognit.

Pol pa mali vidijo vse živo in seveda jim je kak blic takoj všeč. Saj ko sem bla jaz majhna mi je bil tudi - kake svetleče nalepke so bile res O.M.G. faktor .

Pa pol v vrtcu rabiš samo eno permisivno družino, ki bo punčkici kupila peeptoe sandalčke z 2cm petko, pa to potegne vse živo za sabo. Če ima mala močan karakter hitro postane trendseterka, pa hočejo ostali vse kopirat.

Pa tu je spet vse relevantno. Nekomu se majčka, ki kaže mal popka zdi čisto "cute" pa to, kdo drug se bo pa zgražal. Enako z MUjem. Nekdo bo mali pustil, da brska po mamini kozmetični torbici pa se igra z ličili, češ "lej kako naša mala oponaša mamico", kdo drug jo bo tako celo v javnost peljal, tretji pa bo kozmetiko umaknil iz dosega male.


Mislim tudi, da je res težko vztrajat z nekim mnenjem, ki je drugačen od večinskega. Dvomim, da se starši, ki otrokom pustijo vse živo in jim prepuščajo kozmetiko in pomanjkljiva oblačila, zares zavedajo, kako zelo škodljivo je to. In pa, žal, se mi zdi da je takih ljudi veliko. Težko je bit pol proti, ko vidiš take deklice nenadoma povsod naokoli, pa ti dejansko že pride v zavest, da je pa to nekaj vsakdanjega. No, saj tudi je, ampak vsakdanje še ne pomeni dobro.

[ora]

Ok, nisem šla vseh komentarjev brat, bom kasneje, zato se opravičujem, če bom kaj ponovila.

Meni se pa zdi, da so danes mamice blazno ponosne na svoje male deklice in češ, kako so jim prijateljice in ne mame. Meni se zdi to ena večjih napak. Mame bi morale biti mame, kar seveda pomeni, da se lahko s hčerkami pogovarjajo in so jim v pomoč, ne smejo pa jih obremenjevat (vsaj ne pretirano) s svojimi težavami. Mama, ki jemlje hčer za prijateljico, ji prav tako razlaga o spolnosti in nekatere res nimajo primere (moja je ena takšnih, pa je drugače super), pa tud z drugimi stvarmi so otroci preveč obremenjeni.

Na splošni se od žensk v družbi veliko pričakuje, da bo uspešna v karieri, dobra mati in ob enem še dobra in poželjiva partnerica. Tako se mi zdi, da smo ženske velikokrat na meji kaj je normalno in kaj ne. Ena mlada mamica, ki se mogoče še ni našla v svetu lahko hitro kaj preveč pove pred hčerko in ta dobi občutek, da ona pa ni lepa, da ni ženstvena in da ni seksi. Ne ve pa, da ji kot otroku ni potrebno biti, da bo to prinesel čas.

Potem pa sledi preobremenjenost, punce pri 16 majo že tako polno glavo vsega, da nekje morajo zventilirat in se zato začnejo čudno obnašati, se derejo, da bi pritegnile pozornost. Največkrat pa se mi zdi, da jim manjka odnos otrok-starš in to ima lahko grozljive posledice. Mislim, ko vidim, kaj vse ti mladiči počnejo, da bi dobili pozornost. Dobijo pa vse žive materialne dobrine, samo enega pristnega starševskega odnosa ne. Sej verjetno nimajo občutka, da se sploh lahko na koga resnično zanesejo... in potem iščejo starejše moške, starejše ženske, kot neke nadomestne starše in se nato čutijo znova zlorabljene...

[sade]

Jaz še vedno vztrajam, da so za vzgojo svojih otrok 100% odgovorni straši. Oni so tisti, ki vzpostavijo temelje. Ki naučijo otroka odgovornosti, mej, poštenosti, sočutja itd. Valda, da otroka ne moreš povit v vato in izolirat od vplivov družbe, ampak je potem pomembno, kako otrok ali mladostnik reagira na družbo. Sigurno, da popolne vzgoje ni, in da je vsak posameznik pod vplivom družbe. Ampak eni pač malo bolj, drugi, ki pa znajo kritično presojat pa malo manj. In to kritičnost ti glih privzgojijo starši. Že v zgodnjem otroštvu, pri enem, dveh letih ali pa še prej se začne. Ne pa takrat, ko gleda punčka pri petih že Shakiro na TV in poleg miga z ritjo.
Se pa strinajm, da so današnji t.i. "mladi starši" pod vplivom družbe, ki je vedno bolj permisivna.
Se strinjam tudi z Oro. Mama je mama in ne prijateljica. Prav na k**** mi gre tako hvaljenje, ki ga včasih čuješ: "midve z mamo sva najboljši prijateljici!". My ass ja. Pol pa kupi mami vibrator za rojstni dan. To pa ne, ne?

[Kami]

Sicer še nimam pravih izkušenj o vzgoji, me je pa tega full strah - groza, če povem po pravici (in ja, še do par let nazaj sem tudi jaz pametovala kako bo pri meni in kako bi jaz to naredila ; šele ko sem dobila otroke, sem začeta okolico gledat z drugačnimi očmi in kako boš ostal normalen, da obdržiš vrednote, a zraven da otrok ne izpade čuden, drugačen)
Zdaj bom zvenela ko ena stara mama, ki se spominja svoje mladosti, ampak res se je v zadnjih 20 letih tako spremenilo, da je groza.

Jaz sem bila vzgojena precej starokopitno (brez MU, šivano več ali manj vse doma, precej časa smo bili finančno " bolj kot ne na robu preživetja (razkošnih zadev, igrač,,...), ampak sem pa vedno imela ljubezen staršev, dom je bil moj občutek varnosti in podobno. Poštenje, delavnost, odgovornost, pridnost, nejezikanje,... to je bilo pri nas temelj vzgoje.
In prav spomnim se, mi smo večino časa preživeli na ulici, se igrali s sosedovimi otroki; poklicali so nas za kosilo in ko se je "pižgala luč" smo morali domov.

Zdaj pa, kot je že ena omenila ... samo da odpreš TV, vsak oglas se prodaja čez sex. V "naših" časih tega ni bilo. MTV sem prvič videla pri 12letih. Imeli smo tistih slavnih par programov in si točno vedel, da cel dan ni na sporedu nič pametnega (razen večerne risanke) in da po 21 uri za otroke ni bila več primerna vsebina. Zdaj je vse zmešano. Vsaka oddaja, film je poln nasilja, seksa, umorov - predvajano čez cel dan.
Na večini internetnih strani me zraven pozdravljajo "punce iz moje okolice". Pa dajte no!

Ko zdaj pogledam, me je trenutno groza, da bom morala svoje otroke pustit, da se sami igrajo zunaj, jih poslat v šolo:
- Na poti od parkrišča do bloka ena skupina mladeničev sredi belega dne (brez sramu ali občutka neprimernosti) hladno kadi travo,
- divjajo ko norci po pločnikih okoli bloka,
- zvečer se zbirajo v parku (otroškemu igrišču) razbijajo flaše, še kakšna igla se kdaj najde, da o kondomih sploh ne začnem,
- nekateri povzpetneži imajo občutek večvrednosti in to še kako prenašajo na otroke: menda je bilo zadnjič po TV, da je en otrok drugega udaril, in se je oče "pretepenega" spravil na očeta "pretepača" - in kakšen vzgled naš otroku. Druga zgodba: kolegi so smučali in je en skor otroka zbil, ker se je otrok vozil kjer se ne bi smel. Ponosni oče je spet skoraj pretepel človeka, 5 leten mulc pa se zraven drl: tožil te bom, ubil te bom (le kje je lahko pobral take besede)

In kako naj zdaj z vsem tem bombandiranjem vpeljem v vzgojo eno normalno mejo kaj je še primerno in kaj ne. Otroci (in starejši) imajo nenormalno željo po dokazovanju, drugačnosti (brez zamere, ampak parkrat sem šla na našem forumu pogledat slike pirsingov in tatujev - naprej ne bom komentirala). In zdaj je normalno, da si otrok pri 10 letih za RD želi pirsing, pramena. In kako naj določim svojemu otroku od kdaj naprej pa je to primerno, če je pa to ratalo nekaj podobnega, kot v naši časih imeti spete lase na malo poseben način.

Problem je že pri osnovni vzgoji. Eni pravite kako starši nimajo časa za otroke. Roko na srce, jaz ju vidim 2-3 uri na dan od tega se 2 uri dejansko igramo. Zjutraj ju samo spakiran za v vrtec, pridem domov ob 17h in ob 19h priprave na spanje. Zdaj pa sami seštejte, kdo dejansko vzgaja moje otroke. Ne rečem, ogromno vzgoje gre od doma, ampak je za to res potrebno FULL veliko truda, energije, doslednosti.
In v vednost: jaz delam urnik od 8-16, trenutno brez kakšne večje možnosti za kariero, saj če bi rada imela teh par let z otroki, se nečemu moraš odpovedat. Trenutno ne vidim druge poti in sem se zavestno odločila - ravo zaradi preživetega časa z njima, vzgoje.

Povzetek: svet gre k vragu in mi z njim - to je moje skromno mnenje. Vrednot ni nobenih, lepe vzgoje še manj.
Kako pa bo dejansko potekalo, pa pojma nimam - javim čez par let.

[Lo-Fi]

se podpišem pod vse, ste fajn napisale,nimam kaj dodat

Meni se pa zdi, da so danes mamice blazno ponosne na svoje male deklice in češ, kako so jim prijateljice in ne mame. Meni se zdi to ena večjih napak. Mame bi morale biti mame, kar seveda pomeni, da se lahko s hčerkami pogovarjajo in so jim v pomoč, ne smejo pa jih obremenjevat (vsaj ne pretirano) s svojimi težavami. Mama, ki jemlje hčer za prijateljico, ji prav tako razlaga o spolnosti in nekatere res nimajo primere (moja je ena takšnih, pa je drugače super), pa tud z drugimi stvarmi so otroci preveč obremenjeni.

ne bi mogla boljše napisat....plus da hodijo skupaj ven, do sposojanja oblek(mama-hči)

[Kami]

In še beseda o potroštništvu: to da za majhne punčke (stare leto, dve, tri) prodajajo tangice samo pomeni, da so tudi kupci.

In še kako nehote vplivaš na svojega otroka z odločitvami, ki se tičejo "samo" tebe: moja kolegica je ravno prestala operacijo povečanja prsi ... kakšno sporočilo bo ona dala s tem svojim otrokom (še posebej punčki, če jo bo imela), ko se bodo začeli zavedati. Pa drugače je zelo uredu punca, pač z veliki kompleksi glede izgleda. kako zdaj to ne prenest na otroka.

[Braunkopf]

Ej, podpišem se tudi pod Kami. Ful je lahko na pamet nekaj trosit, čisto drugo pa, ko maš res en podmladek v bajti.


Pa sicer mene ne zmoti toliko trava, pirsingi ali tatuji, je pa napak to, da folk svinja po okolici, sploh po igriščih, kjer se hitro urežeš.

Se spomnim, ko sem bla stara kakih 17, pa smo bli zvečer z eno metalsko druščino na enem igrišču, pili seveda. Pa je ena ogorčena mama prilaufala dol in nas nadrla, da uničujemo igrišče, puščamo igle itd. Pa ko nismo, res ne. Jaz se,m vedno vse pospravila za sabo, drugi pa tudi (večinoma, seveda ne morem trdit za vse).
Tko, da mi gre tudi iz tega vidika na K, da so eni lahko tako brezbrižni, da te pol folk zaradi videza tlači med "huligane in narkomane".

Ok, to je bla ena prigoda izpred par let... Nazaj na temo.

Ja, pomanjkanje časa in pehanje za kariero, oz. službo (kariere pri nas takorekoč ni, razen če si mlad, ambiciozen in finančno že tako preskrbljen moški) je neverjetno. Mnogokje je povsem običajno delat po 9, tudi 10h na dan, občasno več. In če hočeš obdržat službo moraš vztrajat pri tem tempu, ne gre drugače. Kje imaš pol čas zase, kaj šele za bližnje in otroke.

Ženska si tudi več ne more privoščit, da bi ostala doma in bila "samo" gospodinja. Kaj pa bo s pokojnino na stara leta? Ali pa, če se partnerju kaj zgodi in si na lepem brez prihodka (recimo v primeru, da imaš živino za partnerja). Not kewl.

Se strinjam tudi z Oro. Mama je mama in ne prijateljica. Prav na k**** mi gre tako hvaljenje, ki ga včasih čuješ: "midve z mamo sva najboljši prijateljici!". My ass ja. Pol pa kupi mami vibrator za rojstni dan. To pa ne, ne?

[Zoey]

uf dobr ste tole napisale! js bi sam dodala... pr fantu je živi primer, da vzgoja odvisna od staršev. moj fant npr. je bil vzgojen po tem principu:
- če boš hotu kdaj čik, boma šla skup, pa boma probala, pa boš vidu kak je....
- kr pejt vn, sam če boš kej zasral, se boš sam vleku iz dreka...

kar se mi zdi prav. (ampak to je blo ko sta se starša še razumela)

tamal je pa čist neki nasprotnga. cele dneve pred računalnikom, pride iz šole, takoj pred komp, jest, do treninga spet na kompu, gre na trening za 2 ure, pride domov, na kopm, pol se pa mogoče uči pol urce, gre jest pa spat. med vikendi gre ven, verjetno pije in kadi (nevem) ampak predvidevam. gledam fotke na netu...seveda ma pod frende dodano vsako fuflo k mal riti pa jošk pokaže... (ampak to ni bitno...to skor vsi počnejo) hočm rečt...za tako obnašanje sta seveda kriva starša!

če bi hotla, bi tut tamalga tko naučila k mojga fanta. men se zdi da da lahko starš otroku vliva neka svoja načela, prepričanja in ga vzgaja do 13ga leta. takrat ga bo otrok še poslušu. pol je pa vse odvisno od otroka samga. takrat šele pride družba. takrat bo reku kolegu- grema na en čik za vogal, al si bo pa mislu da je to sam neko frajerisanje. sama vem kak je to... in priznam- pr 14ih mi ni pasal kadit. blo je sam eno kratko obdobje "manjvrednosti" ko sm misla da bom večja frajerka...

[Kinky]

Mene tudi ene stvari full skrbijo; ali bi bila skrbna mati, ali bi vzgojila otroka v mladostnika z načeli, vrednotami, da bo znal misliti s svojo glavo, in bil posebej na svoj način?



Mene je mama (oče je bil samo zraven, resnično) dobro vzgojila, brata tudi; in veva, kaj je v svetu pomembno, in česa se morava izogibati. Pa ni nikoli izvajala neke represije, vedno smo se o vsem pogovarjali.

Se spomnim, da jo je brat rad izsiljeval za igrače, pa mu je rekla (ko je bil že dovolj star, da jo je razumel), da ga bo peljala v trgovino, in si bo - ko bo dobila plačo - nekaj malega izbral. In tako ni prosjačil, in jo vedno znova izsiljeval - ampak je vedel, da ko pride plača, si bo nekaj majhnega izbral.

Nikoli nisva bila nasičena s stvarmi, in sva znala ceniti vsako malenkost, nove hlače, in pa tudi recimo samo pomarančo, ker je to bilo nekaj posebnega, kar nisva jedla vsak dan.

Težave vidim pri nečakinjama (od fanta), ki imata vsega preveč, in zadnjič jima je fant rekel, da jima je pripravil presenečenje (Mamma Mia DVD), sta ko sta ugotovili, kaj je - zavihali nos, češ: Aja, a samo to je presenečenje? Nimata (še) vrednot, ne znata (včasih ceniti) stvari, ker sta jima starša nudila vedno vse. Saj s tem ni nič narobe, ampak vse jemljeta za samoumevno, ter se posledično za NIČ ne trudita, in ju je potrebno prositi, da gresta narediti domačo nalogo.


Skrbi me tudi 'peer pressure'. Kako naj rečem otroku, da mu ne pustim pramenov, ko jih imajo vse sošolke? Kako se bo potem moj otrok počutil? Manjvrednega med sovrstniki? Ko sem bila jaz majhna, so se tudi videle razlike (recimo jaz nikoli nisem šla smučat, nikoli na tečaj angleščine v Anglijo - pa sem si želela, ampak sem istočasno tudi vedela, da mi doma ne morejo plačati, in mi na kraj pameti ni prišlo, da mi mami težila zavoljo tega).

Sedaj pa so razlike še toliko večje, otroci imajo vse, od telefonov do prenosnikov. In da - tudi ti 2 nečakinji že imata kdaj senčko + trepalnice namazane. Jaz sem si prvič nanesla maskaro za maturantski ples, redno sem se pa začela ličiti šele na faxu. OK, drugačni časi.

Ampak kako naj dosežem, da se otrok nekaj nauči, in mu odrekam pramene, če jih imajo sve sošolke?

In Kami, jaz imam pirsinge in tatuje , vse naredila ko sem bila polnoletna, se pa moja mati še vedno ni potolažila glede tega. je pač - moja mama.

[_Planet_]

se podpišem pod vse, ste fajn napisale,nimam kaj dodat

Ja, pomanjkanje časa in pehanje za kariero, oz. službo (kariere pri nas takorekoč ni, razen če si mlad, ambiciozen in finančno že tako preskrbljen moški) je neverjetno. Mnogokje je povsem običajno delat po 9, tudi 10h na dan, občasno več. In če hočeš obdržat službo moraš vztrajat pri tem tempu, ne gre drugače. Kje imaš pol čas zase, kaj šele za bližnje in otroke.

Glede tega sem ravno par dni nazaj kolegu napisala, citiram:

"ko mi je pobova sestra zadnjic pravila zgodbe z onkologije me je prijelo,
da bi vse skup pustila pa sla do konca zivljenja srkat kokos pod samotno
palmo...ma ni se vredno je*at, ni se vredno je*at, ko gre zdravje, gre
vse....takrat je pa dobro, pa so lahko vsi uvidevni in pozorni in pridejo
jokat na pogreb...fuck off world!"

[sajk]

Meni nekaj ni najbolj jasno ... zgleda, da imate vse čisto dobre poglede na starševstvo ... še posebej Sally. Nisem čisto vsega bral, ampak - kje so potem vse bodoče nesposobne "mame", po statistiki bi jih moralo bit polno tudi tukaj?

[krneki]

Hja, Sajk, nemi je teorija, drugo pa praksa

Ker slednje še nimam je vse moje pričanje zgolj teorija....

[Neytiri]

Jst se tudi spomnim sestro pametovati, kako bo tamali samo vodo in nesladkan čaj dejala pa take stvari, zdaj pa še pri več kot enem letu in pol pri njima spi, se doji, pije karkoli pač, sej drgač ful stvari zna pa to, ampak bi rekla, da jo je kar razvadila. Pa so šli njeni načrti po gobe ... ko se pri nas čuva, si ne zmišljuje, sam pri sestri pa takoj cuza cuza .

[Braunkopf]

Pa sej mislim, da ni nič narobe, če pri 1.5 letu še pije mleko?


Pa ok, voda in nesladkan čaj je precej špartansko.