Pozdravljeni!
Nujno bi prosila kakšno misel/verz za voščilnico!
Hvala v naprej!
Sožalni verz
Started by
Kami
, Feb 14 2006 12:22 PM
3 replies to this topic
#1
Kami
-
- Moderatorji
-
- 23483 posts
Ginger Mrs. Darcy / Fraser
- Gender:Not Telling
- Location:Highlands
Posted 14 February 2006 - 12:22 PM
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#2
hudička
-
- Redni člani
-
- 2225 posts
pametnjakovič
- Location:pekel
Posted 07 March 2006 - 02:38 PM
Evo prepisala iz enega sožalja, ampak se mi zdi zelo primeren ( napisala tudi jaz nedolgo nazaj v sožalje)
Kogar imaš rad nikoli ne umre- le daleč je ...
Kogar imaš rad nikoli ne umre- le daleč je ...
Sprijazni se s svojim življenjem.Sprejmi ga takega kot je sedaj, da slučajno ne zgrešiš še tistega drobca sreče,ki čaka nate! (Phil Bosmans)
#3
cedevita
-
- Redni člani
-
- 3157 posts
odvisnik
Posted 07 March 2006 - 02:57 PM
QUOTE(hudička)
Kogar imaš rad nikoli ne umre- le daleč je ...
Zelo lepo...tole si bom zapomnila.
God invented man because Eve's vibrator ran out of batteries.
#4
Chandra
-
- Redni člani
-
- 3400 posts
sunshine girl
- Gender:Female
- Location:Celje
Posted 07 March 2006 - 04:02 PM
Ne joči več. Obriši solze.
On je že onkraj groze in trpljenja.
Ne moti mu miru - ne joči več,
najhujše breme breme je življenja.
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
oboje od Svetlane Makarovič
Ni smrt tisto, kar nas loči.
In življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas. (M.Kačič)
Solze žalost naj blažijo
a spomin naj ne zbledi,
vsi, ki v večnosti živijo
na svetu puščajo sledi.
Tista milostna svetloba
časa, ki ga več ne bo
premagala bo temo groba
in v srcu zopet bo toplo.
Nič ne more ublažiti
trenutka, ki tako boli
naj tale misel potolaži
in novo upanje budi.
Zato želim ob tebi biti
ko ti najbolj bo težko
da bo čas zacelil rane
umival jih s hvaležnostjo.
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Nič ni tvojega,
tudi žalost ne.
Iztoči solze, ko ti je hudo
in jih vrni reki...
(R. Kerševan)
Pustite jo naj spi
mogoče sanja
lepše sanje kakor mi...
On je že onkraj groze in trpljenja.
Ne moti mu miru - ne joči več,
najhujše breme breme je življenja.
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
oboje od Svetlane Makarovič
Ni smrt tisto, kar nas loči.
In življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas. (M.Kačič)
Solze žalost naj blažijo
a spomin naj ne zbledi,
vsi, ki v večnosti živijo
na svetu puščajo sledi.
Tista milostna svetloba
časa, ki ga več ne bo
premagala bo temo groba
in v srcu zopet bo toplo.
Nič ne more ublažiti
trenutka, ki tako boli
naj tale misel potolaži
in novo upanje budi.
Zato želim ob tebi biti
ko ti najbolj bo težko
da bo čas zacelil rane
umival jih s hvaležnostjo.
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Nič ni tvojega,
tudi žalost ne.
Iztoči solze, ko ti je hudo
in jih vrni reki...
(R. Kerševan)
Pustite jo naj spi
mogoče sanja
lepše sanje kakor mi...
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users
