104 replies to this topic

[Hevea]

Aja, tu je naslov ene strani: http://metalsi.kom.o...satanistka.html
To je zgodba o eni psiho osebi, ki je hrčku odgriznila glavo,....
je kar dolga, ampak jo je vredno prebrat!

ja, to je res ena grozna IZMIŠLJENA zgodba...

[Coco*]

OMFG, so eni brez smisla za humor.
To je že par let star vic, ki kroži po netu.

[Colt]

Zanimiva tema. Fascinantno, ko se trudimo vero naših staršev, dedkov in babic potisniti ven iz javnega življenja in za zaklenjene zidove, se vse bolj in bolj razširja med mladimi praznoverje, razne okultne zadeve, ezoterika, šloganje itd itd.

Malokdo pa pomisli kaj vse se skriva za tem, kakšne pasti obstajajo, kje vse lahko mlad naiven človek ''pade'' in kako težko se odpravi posledice.

Vsem ki vam je dolgčas, mislite da ste se sposobne soočiti s silami ki prihajajo iz neodkritih predelov neznanega...priporočam knjigico Gabriele Amorth: Izganjalčeva pripoved.

Ne gre za neko new age fič firič od kake lokalne šlogarice v stilu ''Potovanja duš, življenje po življenju itd itd'', temveč gre za nekaj deset let izkušenj enega izmed glavnih vatikanskih eksorcistov.

Knjiga odstrani marsikatero tančico in lepo prikaže da življenje ni samo tisto kar lahko vidimo, tipamo, vonjamo....hkrati pa opozarja na naivnost človeka ki seže po ''prepovedanem sadežu''. Priporočam!

G

[Immortelle]

No...naj povem, da jaz verjamem v obstoj "duhov".
Sama sem že doživela stvari, ki so zame dovolj trden dokaz o tem.
Imela sem tudi pričo, ki je istočasno videla to, kar sem jaz - tako da je možnost privida izključena.

Bi pa vsem močno svetovala, da naj ne poskušajo s "klicanjem duhov", ker se kaj hitro lahko zgodi, da se neuma igrica spremeni v nekaj, kar se ne da več obvaldat. Govorim iz lastnih izkušenj.

[pinga]

kaj se je pa zgodil?

[monni]

dej kissykissy plis povej kaj je blo ful me zanima sm že doskrat slišala da se je pol kej groznga sgodil ko so klical duhove.......(al je to vdor v zasebnost?.).

[bluberry]

Hmm vedno me je zanimalo kako se prikliče duhove..
ker ko sem bla še otrok in so me fascinirale take zadeve se ni nikoli nič zgodilo..
s kolegico sve si res prizadevale da bi naju obiskal duhec ali pa duheci pa nikoli niiič..torej magic words are?

[Šišyka]

jp pr men v mlajših letih se tud nikol ni nč zgodil....res nč. eh smo bli pač mulci pa smo itk na vsakmu rojstnmu dnevu kao duhove klical. sj mejbi si bo zj kdo mislu, k vrjame v to da se nm je kj zgodil sam zaenkrt smo vse žive kolkr vem

[Immortelle]

dej kissykissy plis povej kaj je blo ful me zanima sm že doskrat slišala da se je pol kej groznga sgodil ko so klical duhove.......(al je to vdor v zasebnost?.).

Ko sem bila stara kakih 9 let, sem imela eno obdobje, ko sem uživala če sem lahko ugasnila vse luči in z baterijsko svetilko hodila naokrog po stanovanju. Za Božič mi je mama naredila uslugo in ni prižgala luči. Ko sva šli iz dnevne v kuhinjo, sva tako pustili vse luči ugasnjene. Ko sva stopili v kuhinjo, je mama prižgala luč. Na njenem stolu (ki je bil obrnjen stran od mize - ne tako kot sva ga pustili) je bila neka temna senca, kot čepeč človek, ki v istem trenutku skočila iz stola kot nekakšen panter in se potegnila na meter in pol. Odbila se je od tal in izginila proti oknu.
Najprej sem mislila, da sem narobe videla, ko pa sem pogledala mamo, je bila čisto bleda in šokirana. Vprašala sem jo, če je tudi ona videla, in je rekla da je. Obema so stale vse dlake pokonci.

No, kasneje sem preučila še vse možnosti - če bi lahko šlo za optično prevaro ali pa če je ta senca bila kako drugače povzročena... pa sem vse drugo izključila. Od takrat verjamem, da so duhovi, oz. bitja, ki jih ne vidimo vedno, a so okoli nas.

Se mi je pa od takrat zgodilo še ogromno stvari, ki si jih ne znam drugače razložiti kot da gre za paranormalne pojave.

Kar ša se tiče klicanja duhov...

Enkrat samkrat smo na nekem rojstnem dnevu klicali duhove po neki knjigi ki jo je prinesel prijatelj.
Verjamem, da je bilo prisotne veliko avtosugestije. Ne znam pa si razlagati kozarca, ki se je zazbil (ekspoldiral) sam od sebe in prijatelja, ki mu je iz nosa začela teči kri. Eden izmed prisotnih je imel prometno nesrečo z motorjem dva dni za tem (mogoče je to tudi naključje) in prijateljica pri kateri smo bili ko smo klicali duhove je rekla, da v kleti (kjer smo bili) kar naprej pregorevajo žarnice, pokajo šipe in da nobena izmed njihovih mačk noče več spat v tistem prostoru.
Jez sem prepričana, da smo nekaj priklicali in daje tista stvar še vedno tam.

[inchika]

Zakaj preprosto ne spoštujete tistih stvari, ki so nedosegljive našemu ''zemeljskemu'' dojemanju. Nikomur ni všeč, da bi ga nekdo nepovabljen ''drozal'' kadar bi se mu pač zahotelo, zakaj potem nekateri ''drozate'' te t.i. ''duhove'' (ta beseda ''duhovi'' mi je tko neprimerna). Vsak ima rad svoj mir. Mislim, da bi to bilo treba spoštovat. Vzajemno spoštovanje

[Dinamix]

Cisto po nakljucju, sem med iskanjem nasel to temo in me je kar vleklo, da malo (vsaj) poskusam razjasniti stvari.
Prvo bi rad malo razsiril obzorja, predvsem tistim, ki govorijo v slogu: ah kaksni duhci neki oz. a magija, to je le se za otroke. Tistim ki, kar je petimi cuti nezaznavno, zanje ne obstaja.
Takoj bom pokazal problem tega in vsakdo, ki je prej taksne pisal in se malo zamisli, bi moral malo drugace gledati na to in uvideti, ogromno pomembnost energij, ki so dosti vec, kot le neke besede duhci.
Zgledalo bo off topic, vendar je bistveno, za razumevanje.

Zelo ocitno in jasno je tudi otroku, da obstaja vec nivojev, ne samo fizicni. Recimo custveni nivo, s katerim od petih cuti ga cutimo ali zaznavamo? Tako je, nobenim. A se custveni nivo refleksira v fizicnega? Ne samo da se, ampak vemo da ogromno in vojne verjetno izhajajo v najvecji meri iz tega nivoja. Lahko recimo fizicno telo dobesedno unicimo prek custvenega nivoja. Glej no glej sanje so tudi vsem znane, takrat smo v astralnem nivoju. Obstaja pa tudi duhovni nivo, ki pa je vseobsegajoc in ce cesa manjka svetu je to to in ne se vecje basanje z materjalnostjo, ki nas samo odaljuje od bistva. Vsem bi moralo biti ocitno, da tu na svetu(nekje vec nekje manj) nekaj ni v redu.
Sprasujemo se, zakaj so bili ljudje vcasih tako zadovolni, pa niso imeli nic. A zdaj imamo vrhunsko udobje, nismo lacni, ma prou nic nam ne manjka. Kljub temu, pa za necim hrepenimo in tako dobimo obcutek, da nam nekaj manjka in to nadomestimo fizicno , custveno,... A se vedno je isto in nismo popolni in lahko recem, da nam manjka in to zelo, pa to ni materjalno.
Dandanes smo (gledano kot celota in ne posamezniki) mislim da na neverjetno nizkem duhovnem nivoju, kultura potrosnistva, materjalizem do skrajnosti.
No to sem povedal, da boste lazje razumeli te nivoje, ki jih vcasih imenujejo tudi svetovi, recimo astralni svet.
A v resnici so nekaksni nivoji, ki so povezani med sabo in so eni visji drugi nizji, materjalni skrajno grobi nivo, je najnizji, zato ce nekaj naredis v visjem nivoju se normalno pozna dejanje tudi na nizjem.
No tako da zdaj pa magija niti ni vec tako magicna, skrivnostna ane?
No kaj je magija? To niso samo neki tok skrivnostni obredi.
Magija je ze navadna misel. V mentalnem nivoju ustvaris misel, nekoga pac sovrazis in si mu nekaj slabega zazelis in se niti ne zavedas, da ravnokar prakticiras CRNO magijo. Ja misli niso tako nedolzne, nene. So zgradile celoten nas svet (vse je bilo prvo v mislih).
No na sreco, ima taksna misel ponavadi sibek energijski naboj, toda ga ima. No od tukaj naprej, pa lahko dodas kaksno magicno tehniko, ki ta naboj okrepi. Za primer voodoo in tako razvpita lutka: No filmi so to vse polepsali s tistimi iglami. V resnici, so v to lutko mocno projecirane misli, ki potem delujejo okrepljeno in v bistvu so te tehnike, nekaksni kerpilci mentalne energije. In bela magija, je le izvajanje na sebi(razen izjemnih primerov, kot je zdravljenje).
In zadnje, kar vam priporocam, je izvajanje kaksnih tehnik na drugo osebo, pa cetudi gre za nekaj, kar mislite da je dobro. Poznate rek: Vse poti v pekel, so bile tlakovane z dobrimi nameni? Ta rek drzi kot pribito. Ne mores vedeti, kaj je za nekoga dobro. Sploh pa se nikakor ne smes mesati v voljo nekoga drugega.
No lahko tudi vse to delas, vsak ima svojo svobodno voljo, ampak vse to se povrne kot bumerang in lahko z dosti vecjo mocjo (te zivljenske sole so zelo drage). Razlog zato je, da smo vsi povezani med sabo, cista resnica je pravzaprav, da smo vsi eno.
Stanje enosti z univerzumom, ki si ga nemoremo niti priblizno zamisliti zdaj (posledica neverjetno razvite duhovne plati) in smo ze pri karmi: ce se bos pac udaril, te bo pac bolelo, misljeno v duhovnem smislu, ker smo pac eno. Duh, dusa... ravno prek katere smo vsi povezani.
Za tiste, ki so omenjali: dokler ne vidim ne verjamem, moram reci da vas moram razocarat.
Ne boste ga videli, kot ne vidite ferkvence, kateri je dusa vsekakor bolj podobna, kot pa kaksni materjalni stvari kot je recimo para. No v resnici je se dosti bolj drugacna, kompleksnejsa kot ferkvenca in predvsem dosti pomembnejsa, oziroma najpomembnejsa stvari ki obstvaja v vsem stvarstvu. No lahko vidite duso v redkih, dolocenih, niti najmajn slucajnih situacijah, ceprav se vedno ne vidite duha, ampak nekaksno energijsko sporocilo.
No upam, da je moj namen uspel in sem komu razjasnil kaksno stvar.
In nikoli ne bit omejeni na pet cutov, ker obstajajo stvari, ki niso niti en procent najbolj norih sanj (ene niso vidne ocem, pa to se ne pomeni da ne obstajajo).
Sto let nazaj, bi se smejali, ce bi rekel, da bos lahko danes gledal, kaj se dogaja na drugem koncu sveta: tv-v zivo, da se bos lahko pogovarjal z nekom, neglede kje bosta: mobitel... No cez 100, 500 let bo, nekaj kar bi zdaj samo smeh izvabilo, a to se ne pomeni da ne obstaja, ker obstaja vse kar si lahko zamislis in svet je se na zelo nizki stopnjicki, da nebo kdo mislil, da je ze vse "videl".

[syringa]

Jaz definitivno verjamem v duhove, ker sem že videla kar nekaj dokumentarcev na to temo (mam namreč fanta, ki zelo rad to spremlja) si pa ne želim nikakeršnega srečanja z njimi, ker bi pomojem umrla od strahu

[Errol]

Ko sem v polzavednem stanju, ne vidim nič takega. Zanesljivo pa čutim prisotnost nekoga, ki ga ne morem videti, v sicer "praznem" prostoru. V zavednem stanju, kajpak.

[november.rain]

Midve s prijateljico sva tudi nekaj časa nazaj klicali duhove in je blo ful čudno!!(razložim stvar ko bom mela mal več cajta).

In od takrat mam ful neko čudno"fobijo"(no ni ravno fobija) pred temo.Nevem zakaj.Ponoči si enostavno ne upam pogledat na balkon kaj šele odpret vrata in stopit tja...če sem sama seveda.(na balkonu sva pa klicali duhove).

Pa je minlo že leto pa 8 mesecev pa je še kar isto ta stvar s temo.Kaj vem.

[Pokica]

Hm jaz verjamem v te nevidne sile, samo po mojem prepričanju to ni popolnoma nič groznega in hudega...le mi tako dojemamo, ker nam je zadeva nepoznana. Jaz jim pravim dušice in ne duhovi....jaz osebno imam samo lepe prigode in nobenih slabih oz negativnih...

Ena izmed rednih zadev ki se mi dogaja je medtem ko spim, grem ven iz telesa in gledam sebe, to je tako smešno doživetje, da ga niti ne znam opisat...kot da si v dveh svetovih na enkrat...potem sem pa začela v temu stanju druge srečevat, kot duhce....najprej sem se prestrašena zbujala...sedaj ne več....celo igrala sem se z nekom in samo vem da je bil duhec - ali po mojem dušica....zavestno se sedaj trudim, če bi koga prepoznala, pa ne.. jaz pravim, da je veliko še resničnosti, ki je naš um ne more dojeti.

[Asha]

Meni se nikoli ne dogaja kaj takega, nimam občutka za to. So pa nekateri ljudje ful dovzetni za razna videnja.
Dopuščam možnost, da duhovi obstajajo.

[Pokica]

ja tudi jaz imam občutek, da so eni ljudje dovzetni za te energije eni pač ne...ne vem s čem je to pogojeno, verjetno imajo taki ljudje kak "kanal" al kako se temu reče malo bolj oprt.

[shtrukeljchek]

Skratka jst verjamem v duhove, ne bom rekla da sem jih videla, ker jih nisem. So se pa
dogajale zlo čudne reči ob smrti parih meni dragih ljudi.

1. ko je umrl dedi. Bil je v bolnici mi(ati, mami, sestra) smo pa sli prespat k babi, da ne bo čist sama.
Ob ene petih začne škrtat v ključavnici, tko kot da bi nekdo hotel odklent in odpret vrata. Fotr cel paničen je šel pogledat a ni blo zive duše. Po tem se je še bolj usral in šel po mačeto hihihihi. Vrata so spet začela škrtat a spet ni bilo nikogar. Zjutri se zbudimo in opazimo da se je ustavila ura na peti.

Babi dobi kmalu za tem klic. SPoročili so ji da je dedi ob 5ih zjutraj umrl...

2. ko mi je umrl oče, drugi dve babici pri vseh se je ustavila ura na čas njihove smrti. To mi je blo vedno tok scary... ko da bi bila ura/ čas njihovo zivljenje.

Vidla pa nobenga še nisem pa tut upam da nikol ne bom imela te "sreče".

Se mi je pa sanjal kak teden pred fantovo smrtjo da bo umrl. Sanjala sem njegov pogreb 3x zaporedoma. In res se je zgodilo... Sm dost dovzetna za določene stvari- recimo vedno vem kdo me kliče, dostkra ko primem telefon u roke ta zazvoni, ali pa če razmišljam o kaki osebi me potem ona v kratkem pokliče. Sam to sem mnenja da smo z nekaterimi zlo povezani.
Vedno vem kdo laže, blefira, kdo je komu všeč, kdo ma neki za bregom ipd.

Ko sem bila mala sem prebirala neke knjige o premikanju stvari (ne spomnem se naslova) in potem sem full vadla sam mi nikol ni ratal. LOL

Jst mislim da lahko vidiš kar hočeš viodet. Jst če se dost napsihiram v glavi bom tut verjetno vidla kake duhove. Se mi je ze dogajal ko sem bila mala me je bilo strah teme (no eš zdej me je) in ko sem se tok predala svojim strahovom sm res vidla sence. Samo jst mislim da je bil to plod moje domišljije ki jo je sproduciral strah. Tko kot dandanes zvečer če sem čisto sama doma, pa me je strah slišim skos neki.


STORM: mogoče si pa shizofrenična da vidiš take svari Ne rabš pa bit preveč anivna in verjet lih vsakmu bioenergetiku, ke rj ezlo velik mazačev. Moji prijateljici je tut vedezevalka svetovala naj se začne ukvarjati z reikijem. Pa se je začela in zdej je čist notr, ma se za prerojenega Budo ipd. Vsa je superiorna in ne vem kere budalaštine še ker ona pač zdej čuti energije. Kolk je res me niti ne zanima. Samo glede na njeno egoistično raven in vse prej kot lepo, dobronamerno osebnost mislim da je vse ksupi en crap. Lahko pa mi lepo prosim kdo priporoči kakega res uredu bioenergetika ki vidi avre.

Drugače sem pa nekoč prebrala neko knjigo mislim da je naslov; življenje po smrti in morm priznat da tako bedne in za lase privlečene knjige pa še ne. Avtorica cel čas samo nalaga o svojih izkušnjah, pove bore malo, večino knjige pa opravičuje njen projekt in razlaga kako so jo vsi imeli za norca in kako noben ne verjame jadi jadi.. Najbolj smešno je da naj bi bila avtorica full neka znanstvenica in naj bi celo dobila neko nagrado za to delo- če se prov spomnem...

Res tečna knjiga za branje.

[Braunkopf]

Ne vem, če je to ta zgornja knjiga, al je bla ena druga. Ugl brala sem knjigo, v kateri so bili opisani primeri smrti in ponovnega ožiljenja, največkrat je šlo za razne paciente med operacijami.
Gledala sem pa tudi že žny dokumentarcev na to temu in je tudi možno, da so raznorazna videnja pri teh izkušnjah posledica nekih kemičnih reakcij v možganih in pomanjkanja kisika v nekaterih primerih, ko vse to vpliva na področje možganov, odgovorno za te reči.

Ne dvomim v obstoj duše, a gre po moje bolj za dušo kot neko obliko energije, ki s preminulimi nima veliko skupnega kot ljudmi, temveč gre zgolj za neki "it", ki oživlja, ki je življenje. Duhovi, kolkor sem tega prebrala, slišala (videla bolj malo), so bolj vezani na neka območja (načeloma kjer so ti ljudje živeli), ali pa na kraj smrti. Sem torej bolj pristaš razlage da gre v teh primerih za nekakšne prostorske spomine. Da se neka energija nakopiči na nekem energetsko dovzetnem prostoru in se tam zadrži, ali pa da je ta prostor toliko dovzeten, da omogoča neki preskok v drug čas (neka črvina bi rekli Sci-fi friki).