2 replies to this topic

[*simoncy*]

Mal sem pregledovala teme za nazaj, in nisem opazila nobene podobne.. Pa upam, da sm prav uvrstila temo, saj se mi zdi da spada nekako pod neko vrsto ljubezni.

Torej; naslov pove vse, vaš odnos s starši; predvsem z materjo (pogovori, čustvenost, odprtost, itd itd..)


Moj odnos s starši je nekako nenavaden. Nikol se nismo pogovarjal o čustvih, o spolnosti in podobnih zadevah.. Moj oče je sicer tak, da ima vedno neke moralne govore (in pravzaprav zlo zanimive), vendar nikol o čustvih, odnosih, itd...
Mama je sicer taka, bolj nežna duša, ampk še vseeno ni bla nikol navajena o tem govorit, prihaja iz okolja kjer je to tabu in njej je še danes nerodno govorit o teh zadevah.
Je pa res, da so se najini odnosi glede tega v zadnjem letu, dveh, mal izboljšali. Ker me je pričela jemati za odraslo osebo in čez vikende, ko sem doma, pride dostikrat v mojo sobo, pa se pogovarjava o kakšnih vsakdanjih temah.. Potem pa kar dam pobudo in se začnem mal pogovarjat kej bol osebnega.. Vendar še zdaleč ne o spolnosti; najdlje o tem sva prišli, ko sem ji omenila da sem se odločila da grem h ginekologu in da bom začela s tabletkami.. pa se je mal ustrašila, češ da to ne ve če je dobr itd.. potem je pa rekla, da sem u bistvu že dovolj stara in da sama vem kaj delam, da je to moja odločitev. In to je to..
Včasih mi je pač hudo, da se ne morva o tem kej več pogovarjat, da nimamo kar se tega tiče kaj bolj odprtih odnosov.. Samo skušam to nekako sprejeti, ker jo poznam in vem da tega ne morm spremenit.
No kar se drugače še najinih odnosov tiče, me boli včasih to, da je ona zlo šibka oseba, zlo hitr se razburi, zlo hitr jo kaj užalosti in ko ji kdo kaj takšnega reče, se ji hitro naberejo solze v očeh, zlo hitro jo stvari prizadanejo.. Ampk glede na to, da pri nas nihče ni preveč čustveno nabit, to opazim samo jaz in se včasih počutim, kot da sem ji edina blizu, ki jo lahko potolaži, pa ne s pogovorom, ker to pri nas nekako ne potegne, ampk s tem, da odprem temo ki jo razveseli,..
U glavnem, nekako se mi zdi, da sva si z mamo druga drugi v oporo. Vem, da mi bo vedno stala ob strani, in jst bom seveda njej. In me boli to, k vem da prihaja čas, ko ne bova več živeli skupaj, ko bom šla na svoje; ker potem ne vem, kdo jo bo tolažil.. Saj je oče super in znal bi jo potolažit, samo dostikrat ne opazi mamine žalosti, oziroma ne ve da je tko hudo in potem mogoče mal za rezervo to vzame..

Kar se pa očeta tiče: on je tudi v sebi taka dušca, ampk na zunej tega ne bo pokazal: na zunaj vedno kaže trdnost in svojo čustvenost kvečjemu izrazi na način moralnih govorov..


Ah mal čudn sm napisala vse skup.. skratka, s starši in bratoma imamo super fino fajn odnose, vemo kolk se imamo radi, samo žal teh čustev med sabo ne izkazujemo in so stvari kot je spolnost pri nas tabu..

[_Planet_]

Sem ravno zadnjic na pogrebu prijateljeve mame razmisljala, da so nekateri ljudje prej umrli (babica, dedek) preden bi jih lahko kdaj posteno objela, se kaj osebnega pogovorila ipd.. Me je postalo kar malo strah tega, da gre zivljenje na taksen nacin mimo mene. Sicer opazam, da je na splosno tako, z ljudmi, za katere smo navajeni, da so nam vsak dan blizu. Kar zalotim se, da pogresam cisto obicajen objem ali kaj podobnega. Sicer se z mami ze od nekdaj dobro razumeva, morda je nekoliko hladna, ampak pravi, da jo jaz ucim, da ljudje nismo samo telo, ampak tudi custva.

Edit: Aha se odnos z ocetom - z njim sva si malo vec v laseh, ker je pac taksen clovek, da mu gre kar naprej nekaj na zivce, kar naprej te spika in provocira. Sem kar veliko prejokala na ta racun v srednji soli, ampak odkar zivim na svojem se odlicno razumeva. Spet - ce sem kdaj za vikend doma se hitro zacnejo konflikti. Tako da v tem primeru je razdalja zdravilna.

Sicer pa sem presrecna, da imam starsa z glavo na pravem mestu, seveda ne more biti vedno vse lepo in prav, vendar kar se mene tice mi je padla sekira v med, znala sta me vzgojiti v taksno osebo, da sem ponosna na to, kar sem.

[Fluffy The Stud Eater]

Tukaj je takorekoč identična tema, katero si celo ti, *simoncy*, odprla. ;-) To pa zaklepam, da se ne bodo teme z enako / podobno vsebino podvajale.

Pa upam, da sm prav uvrstila temo, saj se mi zdi da spada nekako pod neko vrsto ljubezni.

Za moje pojme ne, ker je tukaj govora o "drugačni" ljubezni. Prvič si odprla pod ustreznim podforumom.