1324 replies to this topic

[Braunkopf]

Nimam partnerja . Še, khm.

[Hevea]

V primeru nosečnosti bi se pomojem mogla fajn pomenit, prit do kšnega kompromisa, sicer ne vem kaj naj bi to blo, ampak ima veze z obemi. Za priimek pa no way, je moj priimek in če mu kej ne paše, naj on svojega spreminja, jst če bom hotla mojega obdržat, ga bom. On mi lahko izključno svetuje, pa še to ne preveč vsiljivo.
Meni se to zdi, da bi bil lahko en unih moških problemov. Vse lepo in prav, ampak vseeno ne bi nikoli žrl tabletk, umrl bi, če bi krvavel iz mednožja al pa mogu rojevat, da bi si spremenil priimek pa sploh ni šans, to naj kr ženske počnejo. Sej večina vrjamem (upam!) da ni taka, ampak se tudi najdejo.

[DiLeMa]

Moj vem, da ne bi spremenil priimka, je pač glede tega tradicionalist. Tudi bi imel raje, da jaz prevzamem njegovega (sva se o tem pogovarjala), ampak pač prisilit me ne bi mogel, ane. Niti mi ne bi težil, ker ni take sorte. Verjetno bi naredila kompromis, da bi jaz imela potem dva priimka - obdržala svojega in prevzela še njegovega, pa bi bila oba zadovoljna.

[Adriane]

.

[DiLeMa]

In kaj bi potem prevzeli otroci?

To pa mi je čisto vseeno. Otroci bodo od obeh, ne lastim si jih samo zase, tko da se lahko kamot pišejo po njem - sej se bom jaz tudi, samo svoj priimek bom še zraven obdržala, ker je tudi eden izmed zelo redkih, pa še lep je.

[Adriane]

.

[TiTa]

jaz bi definitivno imela svoj priimek. Ne vem, tak čutim da treba ostat, že zaradi mojega spoštovanja do staršev,pripadnosti njim, s tem priimkom sem si že nekaj ustvarila,to sem jaz in tak bo ostalo.
Mi je pa bedno, da recimo moja sestrična je bila poročena 2 leti, imata enega sina, za katerega se on sploh ne briga, ga niti ne pogleda, niti za r. dan...skratka NIČ , zdaj je sicer star že 18, kljub vsemu pa nosi očetov priimek. In me je skoraj kap ko sem to zvedla, mislim kot prvo zakaj ga ona ni prepisala ko je prasec odšel in drugič zakaj "mali" ne protestira...mislim koji k*urac je oče naredil za njega, da nosi njegov priimek????!"!!!!
rahlo OT ampak sem mogla napisat

[sade]

prav maš tita, v takem primeru bi se otrok moral po mami pisat... tako kot se jaz .
no, jaz pa bi spremenila priimek. nisem čustveno vezana na svojega, niti mi všeč ni ter preveč pogost je če tega ne bi hotela storit bi fant verjetno bil malo namrdjen, prisilit me ne bi mogel. nekaj časa bi verjetno težil, pol pa bi se sprijaznil.

[celia]

^^Glede na to, da je fant star 18 let, se lahko sam odloči, če ga morda priimek moti. Poznam primer, ko je sin, ki se je sicer pisal po očetu, s katerim praktično ni imel stikov, kasneje prevzel priimek od mame.

Sama glede priimka ne vem ravno, morda bi tudi obdržala svojega (fantov mi ni preveč všeč).

[Errol]

Aaaamm, jaz pa bi mogoče imel oba priimka.

[celia]

A res? Men je pa to z dvojnimi priimki že rahlo moteče. In čisto nepraktično za izgovarjat. Jaz imam itak že dve imeni, s tem, da je eno bolj ko ne za okras.

[Errol]

Hčerkica mojega frenda ima dve imeni. Vsi jo kličejo z enim, samo očka, moj frend, jo kliče z obema. Nobel, nobel.

[Michelle]

Meni pa gre na živce ta gnjavaža s priimki, sploh izjave v smislu 'Jaz pa to že ne...', 'Jaz se že ne bom podredila...', mislim halo, saj še vedno je vsak lahko samski, če ni na noben kompromis pripravljen, sploh pa da se komu ljubi okoli takih neumnosti prepirati.

Saj se tudi meni moj priimek zdi čudovit in oh in sploh pomemben... samo nekak se je pa pol pač treba pisat a ne. Ni šans, da mam oba priimka, pol se lahko pol ure podpisujem, moj pa je tudi preveč 'moški', da bi svoj priimek dal proč.

[Adriane]

.

[Errol]

[size=1]
Errol, še nisem spoznala moškega, ki bi razmišljal o dveh priimkih.

Mene narod plačuje, da razmišljam.

[DiLeMa]

Meni je pa to z dvema priimkoma čisto kul. Mogoče zato, ker imava oba s fantom ne predolge, slovenske in posledično lahko izgovorljive priimke. Drgač bi blo, če bi bila potem recimo Angelca Dostojevski Fikretijanovič - to bi blo mal kruto oz. čist predolgo.

Jaz samo fantovega priimka ne bi imela, ker si pač ne predstavljam, da bi izgubila svojega. Meni je moj priimek ful lep, pa dosti redek in tudi ne predstavljam si, da kar naenkrat ne bi bila več Nastja M. Fantov priimek se mi zdi sicer tudi lep, ampak preveč pogost in vsakdanji, torej bi ga sprejela samo v kombinaciji z mojim. Še raje pa bi imela, da bi on prevzel mojega in se odpovedal svojemu, hahaha.

Poznam pa eno punco, ki se je poročila kakšno leto nazaj in je skos govorila, kako bo obdržala svoj priimek in to. Ampak na koncu, ko je bila poroka že blizu, si je premislila in prevzela možev priimek ter se odpovedala svojemu. Jaz sem nisem potem pogovarjala z njo, mi je pa ena druga kolegica (ki to punco bolje pozna) potem povedala, da je baje ta dečva enostavno začutila željo, da sprejme njegov priimek, kot en velik dokaz pripadnosti, ker se mu je pač želela do konca predat in je začutila, da je tko prav oz. da njej tako najbolj ustreza, ker gre v neko novo življenje in je pač svoj stari priimek pustila za sabo.

[Kami]

Znanec mi je razlagal štorijo ... onadva starekla, da dveh priimkov ne bosta imela in sta metala kocke, kateri priimek bosta prevzela ... in on je izgubil, zato si je spremenil priimek - meni full dobra fora.

Enostavno mi gre na živce, da je nekaterim samoumevno, da mora ženska spreminjat priimek.

Jaz osebno nisem prav nič čustveno navezana na svoj priimek in kar se mene tiče, bi lahko naredila tudi kakšen "coctail" med mojim in njegovim (kolegi se že itak zezajo in naju tako kličejo).
On seveda kot pravi "srbin" vstraja, da svojega priimka ne menja in da bodo otroci imeli njegov priimek. Jaz sem nekaj časa vstrajala, da bodo imeli tudi mojega, ampak se mi zdi brez veze. Sem mu pa razložila, da bo sam razlagal otrokom, zakaj jih imajo za "južnake" in "čefurje", ker če bi imeli moj priimek, tega problema ne bi bilo.
In iz istega razloga tudi jaz ne bi vzela njegovega priimka. Mi je brez veze se izpostavljat, saj so na žalost še vedno nekateri nastrojeni proti južnjakom - in če se lahko temu izognem, se tudi bom. Čisto iz praktičnih razlogov.

[Kalypso]

Verjetno bi naredila kompromis, da bi jaz imela potem dva priimka - obdržala svojega in prevzela še njegovega, pa bi bila oba zadovoljna.

Jaz tudi.

To pa mi je čisto vseeno. Otroci bodo od obeh, ne lastim si jih samo zase, tko da se lahko kamot pišejo po njem - sej se bom jaz tudi, samo svoj priimek bom še zraven obdržala, ker je tudi eden izmed zelo redkih, pa še lep je.

Enako.

[Coco*]

Joj to z dvojnimi imeni pa priimki - moja bivša sošolka je imela dve imeni pa še dva priimka, kar je bilo strašansko butasto. Pa vsako ime oz. priimek posebej je bil kilometrski, ampak smo jo kljub vsemu morali klicati s polnim imenom in dokler si le-tega izgovoril je minilo pol dneva.

Moj pravi, da je vseeno, kak se jaz pišem, glavno, da se otroci po njem, ker je familije z njegovim priimkom le 8 v Sloveniji

V Sloveniji so samo 4 z mojim priimkom - tata, mama, brat in jst
Začuda ima ful folka neke probleme z izgovorjavo (profesor matematike je v prvem letniku hotel poklicati brata pred tablo, pa gleda v redovalnico kako mu je ime in pravi:"U-u-u-u .. Ur..U.. ma dej Željko pridi sem!"), čeprav sploh ni neko zakomplicirano. In skoraj vedno nam spremenijo kako črko, zato smo po raznih, na sprejemih pri zdravniku proglašeni z najmanj desetimi različnimi varjantami.
Aja ups, offtopic sem.

[Braunkopf]

Nam se je izpovedala ena profesorca, ki je po poroki prevzela še možev priimek (je imela toraj dva). No in je razlagala da je blo treba prvo kot prvo vse dokumente spremenit, kot drugo pa da jo stalno v nekih publikacijah narobe podpisujejo in da je predvsem s tem ogromno komplikacij (ne moreš jasno polovice sveta obvestit da pa imaš po novem dva priimka). No, ugl, toplo je priporočila da ženske s kariero ostanejo pri svojem priimku.