V dvoje
#21
Posted 02 March 2006 - 02:46 PM
Fant ima sošolca, ki sta se preselila v skupno stanovanje, ko je bila ona prvi letnik, on pa drugi. In pred tem sta bila ful žurerja, zdaj ko pa živita skupaj pa sta kot dva penzionista. Včasih ko ju pokličeš in vprašaš če gremo na kavo, pa ne morata, ker mora on likat ali ona posodo pomit ali kaj podobnega.
#22
Posted 02 March 2006 - 07:22 PM
#23
Posted 02 March 2006 - 07:58 PM
Mislim, da je za skupno življenje potrebno veliko kompromisov in prilagajanja - temu pa se še nisem pripravljena podreči.
To je res, samo a misliš, da čez pet let se boš pa temu pripravljena podreči (po tvoje), če se zdaj nisi?
Fant ima sošolca, ki sta se preselila v skupno stanovanje, ko je bila ona prvi letnik, on pa drugi. In pred tem sta bila ful žurerja, zdaj ko pa živita skupaj pa sta kot dva penzionista. Včasih ko ju pokličeš in vprašaš če gremo na kavo, pa ne morata, ker mora on likat ali ona posodo pomit ali kaj podobnega.
To je sicer meni čist okej, če je tudi njima v redu. Če bi hotela, bi že šla, verjemi. Jima pač ne paše več toliko okrog hodit, tudi meni nekaj časa ni.
#24
Posted 04 March 2006 - 12:33 AM
Mislim, da je za skupno življenje potrebno veliko kompromisov in prilagajanja - temu pa se še nisem pripravljena podreči.
To je res, samo a misliš, da čez pet let se boš pa temu pripravljena podreči (po tvoje), če se zdaj nisi?
Ja. Ker vem, da sem sedaj še premlada, za takšno odločitev (stara sem 19 let). Mogoče sem se malce narobe izrazila. Čeprav imam svojega fanta neizmerno rada in si želim prihodnosti z njim, tega ne želim še takoj zdaj. Ne čutim se dovolj odgovorne, da bi živela skupaj s fantom nekje v svojem lastnem stanovanju. Še ne. Rada živim tako kot živim. Doma mi je zelo udobno, fantu prav tako in boljše bi bilo, če bi namesto tega, da še nisem pripravjena sprejemati kompromisov in se prilagajati napisala, da se še nisem pripravljena odreči temu udobju. Verjamem pa, da bo čez nekaj let nastopil tak čas, ko me bo to začelo utesnjevati in bom želela na svoje.
Poleg tega je biti na svojem povezano tudi s stroški. In glede na to da sva s fantom iz istega mesta in da študirava v istem mestu, nama starši verjetno ne bi tako finančno pomagali, oba pa sva še študenta, tako da nekih rednih dohodkov nimava in dandanes so stanovanja draga. Pa s skupnim življenjem so povezani tudi drugi stroški. Ampak verjamem, da se to se že da premostiti, če se le hoče.
Zraven tega pa sva že tako ali tako veliko skupaj - vidiva se vsak dan, skoraj brez izjeme, tako da mi tako stanje kot je sedaj popolnoma ustreza.
Verjamem pa da bi lahko čez nekaj let živela skupaj.
[quote=_M_][quote=Kalypso]
Fant ima sošolca, ki sta se preselila v skupno stanovanje, ko je bila ona prvi letnik, on pa drugi. In pred tem sta bila ful žurerja, zdaj ko pa živita skupaj pa sta kot dva penzionista. Včasih ko ju pokličeš in vprašaš če gremo na kavo, pa ne morata, ker mora on likat ali ona posodo pomit ali kaj podobnega.
To je sicer meni čist okej, če je tudi njima v redu. Če bi hotela, bi že šla, verjemi. Jima pač ne paše več toliko okrog hodit, tudi meni nekaj časa ni
Saj mene tudi ne moti. Fajn, da imata tako urejeno, kot imata. Njun primer sem napisala zato, ker ti skupno življenje prav gotovo spremeni življenje (življenjski ritem). Onadva sta se naprimer ful spremenila. Ne bom ocenjevala ali na boljše ali na slabše. Žal mi je le, da se zaradi tega, ker sta pač zdaj za sebe manj družimo kot pa smo se prej.
#25
Posted 04 March 2006 - 09:55 AM
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#26
Posted 04 March 2006 - 10:37 AM
Jst bi si s partnerjem, ki ga imam rada, najbolj želela skupaj živet, pa žal zaenkrat ne gre.
#27
Posted 05 March 2006 - 10:31 PM
Jst bi si s partnerjem, ki ga imam rada, najbolj želela skupaj živet, pa žal zaenkrat ne gre.
#28
Posted 05 March 2006 - 11:03 PM
in z enim sem že živela in vem, kako je to nekaj najlepšega in si ne morem predstavljat, da si tega ne bi želela z osebo, ki jo imam rada.
Malo zakompliciran stavk, hehe..
#29
Posted 06 March 2006 - 04:02 PM
#30
Posted 06 March 2006 - 07:09 PM
je pa tudi res, da so pa drugi cari..zbujat se vsako jutro z nekom ki ga mas rad, seksas lahk kdarkoli, kakorkoli glasno in kkolikokrat hoces, nikol se ni treba bat da bo kdo vdrl v sobo, pomivata in pucata samo za sabo, oz. za vama...pa se in se..
ampak! definitivno bi mi blo na vse pretege zal, ce i se vselila skup kr ko sm prisla v lj, ker enostavno se mors mal znoret..saj lahk tut pol no, sam ni isto..ce pa bota ze zivela skp, ti js predlagam, da gresta v isto stanovanje (in sobo seveda ) ampak ne sama..mejta v drugi soi se nekoga, tk je veliko bolj zabavno, pa lahk vrzes karte dol zvecer alpa kaj spijes..midva zdaj zivima cisto sama, pa mi je vcasih oreng dolgcas, ko gre on sam ven, js pa cepim pred tevejem..
pa tut, mogoce mi je malo zal da sma se tk hitro odlocla skup zivet..kaj pa vem..prit domov po prijetno unicen po skupni noci in met tam cimro, ki ti zmesa en rum za pogum, da te okrepi, je se vseeno nekaj, kar bom se dolgo pogresala..
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users