Že kot otroka so me imeli za posebneža. Nihče me ni razumel. Moj lastni oče mi je nekoč dejal: "Za norišnico nisi dovolj nor, za samostan ne dovolj poduhovljen. Res ne vem, kaj bi s teboj."
Odgovoril sem: "Nekoč so kokoči podtaknili račje jajce. Ko se je račka izvalila, je pridno tekala za svojo kokošjo materjo, dokler nista prišli do ribnika. Račka jo je ubrala naravnost v vodo, kokoš pa je na bregu zaskrbljeno kokodakala. Vidiš, dragi oče, stopil sem v ocean in spoznal, da sem v njem doma. In res nimaš vzroka, da bi mi kaj očital, če si se odločil, da bos sam raje ostal na kopnem"
(Anthony de Mello)
Lep dan!
