195 replies to this topic

[Fluffy The Stud Eater]

Incendies (2010)



A mother's last wishes send twins Jeanne and Simon on a journey to Middle East in search of their tangled
roots. Adapted from Wajdi Mouawad's acclaimed play, Incendies tells the powerful and moving tale of two
young adults' voyage to the core of deep-rooted hatred, never-ending wars and enduring love.






Zelo sem hvaležna Podgani, da ga je predlagala, saj bi sicer menda sigurno šel mimo mene in bi bila to
velika 'izguba'. Gre za francoski film (notri govorijo pretežno francosko, nekaj tudi arabsko) in ga po mojem
mnenju odlikuje predvsem totalno realni in krut prikaz tistih razmer, velika pristnost. Izmenično spremljamo dvojčka (predvsem
njo), kako na željo oporoke svoje mame išče njunega polbrata … in spremljamo tudi težko življenje
njune/njihove mame. Vse je prikazano brez nekega napihovanja, s pravo mero surovosti, ki je bila takrat
prisotna (in je ponekod še zdaj). Vsako minuto sem gledala z velikim zanimanjem, konec pa me je malodane
osupnil. Igra Lubne Azabal več kot prepričljiva, ta film bi priporočala vsem, ki jih zanimajo nekoliko drugačni,
kvalitetni filmi. Pri meni se je uvrstil med najboljše videne.

10/10

[Kinky]

To Kill a Mockingbird (1962)



Ne boste verjele - na film me je spomnil zadnji del Razočaranih gospodinj. Že nekaj časa sem si ga želela ogledati, pa knjigo sem pred leti prebrala, in mrzli dnevi ter še bolj mrzle noči so odlična priložnost za ogled starih črnobelih klasik.

Zame imajo ČB filmi nek poseben čas, potegnejo te v nek čas, kjer se je kvaliteta filma merila le z dobro zgodbo, in dobro igralsko zasedbo, brez poceni štosov in milijonskih filmskih efektov. In točno to tudi je film v slovenskem prevodu Ubiti ptico oponašalko. Če boste film pogledate boste razumele zakaj nosi takšen naslov.

Zgodba govori o Atticusu Finchu (Gregory Peck), odvetniku z dvema razposajenima otrokoma; Jem je star 10 let, Scout pa 6. Poletne dneve preživljata s prijateljem Dillom tako, da raziskujeta okolico, še posebej pa ju zanima sosed Boo, o katerem krožijo sila nenavadne govorice. Atticus pa nekega dne dobi nov primer, in sicer braniti mora črnca Toma Robbinsona, ki je po krivem obtožen posilstva belke. V nadaljevanju spremljamo proces, ter kako ga doživljajo Atticus in njegova 2 otroka, ter okolica.

Film ni zastonj klasika, čemur tudi sama pritrjujem. Lepo prikaže rasizem in predsodke, ki jih ljudje imamo; Gregory Peck je fenomenalen v vlogi južnjaškega odvetnika, ki je ujet med pričakovanji, sovraštvom, predsodki, itd.

Priporočam ogled. Tudi glasba je odlična, izpostavila bi pa še režijo in igro Pecka ter obeh otrok.

10

[Kinky]

Das Leben der Anderen (2006)




Ta film je pred nekaj leti (2007) dobil Oskarja, in sicer je premagal Panov Labirint,
ki je meni osebno tudi zelo pri srcu, ampak ta film ga vsaj meni osebno 'naščije'.

Poglejmo najprej zgodbo:

In 1984 East Berlin, an agent of the secret police, conducting surveillance on a writer and his lover, finds himself becoming increasingly absorbed by their lives.

Zgodba je postavljena v Berlin in sicer v sredo socializma, v leto 1984. Spoznamo umetniški par,
ki ga sestavljata igralka Christa Maria (Martina Gedeck), in pisatelj Georg Dreyman (Sebastian Koch).
Za umetnike so to težki časi, saj je omejena pravica govora, in napačno izrečene besede te lahko stanejo
kariere, ali celo življenja. Oba igralca sta solidno opravila svoji vlogi, tukaj ni dvoma.

Vseeno pa v filmu najbolj blesti nekdo drug, in sicer Gerd Wiesler (Ulrich Mühe), ki svoje delo
opravi tako odlično in dovršeno, da ostanete brez sape. Upodobil je namreč agenta tajne policije,
ki je zadolžen za nadzorovanje Christe in Georga. Kmalu postane njegova služba nekaj več in
tudi sam se zelo spremeni; če smo ga na začetku videli kot brezsrčneža, s službo na prvem mestu,
ga sedaj prvič vidimo kot človeka, kot dobrega človeka.

Film je fenomenalen, lahko celo rečem, da je en boljših, kar sem jih pogledala; je definitivno en
boljših nemških filmov, ki sem jih videla. Sicer traja precej dolgo, preko dveh ur, a se ne boste niti za
sekundo dolgočasile.

Razpleta in prepleta se počasi, a vseeno ohrani zanimivo noto. Fotografija je dobra, pred nami
so večinoma hladne barve, siva, rjava, bela, itd., kar da filmu le še piko na i. Lepo je tudi
predstavljena Nemčija v tem obdobju, tako da je film zanimiv tudi z zgodovinskega stališča.

Zame je to popolna drama, odlična zgodba in upodobitev, konec vas tudi ne bo razočaral,
stavim, da boste navdušene.

Čista 10ka

[Kinky]

Crna macka, beli macor (1998)




Matko is a small time hustler, living by the Danube with his 17 year old son Zare. After a failed business deal he owes money to the much more successful gangster Dadan. Dadan has a sister, Afrodita, that he desperately wants to see get married so they strike a deal: Zare is to marry her. But none of the two care much for an arranged marriage: Zare is in love with Ida, Afrodita is waiting for the man of her dreams.


Film je režiral Emir Kusturica, ki se je s tematiko ciganov že
predhodno ukvarjal (Dom za obešanje, na primer). Osebno pa mi je
to njegov najboljši film, saj vsebuje vse, kar mora dober film vsebovati:
zanimivo zgodbo (na koncu je sicer rahlo predvidljiva, ampak to oprostimo),
odlično igro še bolj odličnih karakterjev, ter zabavo posebne sorte.

Naenkrat nas povleče v njihov svet, kjer opazujemo dogajanje, njihov
vsakdan, navade in običaje, ter tudi precej bizarne pripetije.
In ne smem pozabiti na odlično glasbo. To je to, ko vse stvari padejo na
pravo mesto, ko se okusi premešajo, in dobimo mojstrovino tipa
Črna mačka, beli mačkon. Nekaj je tudi pretiravanja , a vseeno ni moteče,
nasprotno - prav lepo je vključeno v razplet zgodbe.

Pri igralcih bi še posebej izpostavila vedno odličnega Srđana Todoroviča,
ter oba najstarejša cigana, 'poglavarja', Grgo ter dedka Destanova.

Če potegnem črto, odlična zabava za vso družino.

10

[krneki]

Fur: An imaginary portrait of Diane Arbus



In 1958, in New York City, the upper class Diane Arbus is a frustrated and lonely woman with a conventional marriage with two daughters. Her husband is a photographer sponsored by the wealthy parents of Diane, and she works as his assistant. When Lionel Sweeney, a mysterious man with hypertrichosis (a.k.a. werewolf syndrome, a disease that causes excessive body hair), comes to live in the apartment in the upper floor, Diane feels a great attraction for him and is introduced to the world of freaks and marginalized people, falling in love with Lionel.

Film je bil danes na POP tv. Začel se je tako, da je takoj pritegnil mojo pozornost. Diane pride v nek "center", kjer se zbirajo ljudje brez predsodkov. Vsi so goli in film za ob petih popoldne zelo nazorno pokaže spolne organe že v prvih petih minutah. Kasneje tega ni več, vseeno pa je bil film v svoji celoti dovolj poseben, da sem si ga ogledala in tudi jokala. Tako drugačen, da se mi je zdel prav boleče lep, čeprav je na IMDB tako slabo ocenjen. Verjetno s strani ljudi, ki so vedeli, kdo Diane Arbus je - jaz sem izvedela danes. In najbrž pričakovali kakšno hudo biografijo, dobili pa so moderno različico Lepotice in zveri. Meni je film vzgudil polno lepih občutkov, ogromno je erotičnega naboja - vsaj jaz sem ga zaznala in le-ta na koncu doseže vrhunec. Film o ženski, ki se v svetu drugačnih "sleče" - saj je tudi sama drugačna, čeprav na videz deluje povsem normalna. Drugačna je globoko v sebi.

Trailer:


10/10

[Ana]

Incendies (2010)

Se strinjam z oceno Fluffy. Film je odličen.
Dodala bi samo, da sem po ogledu tega filma presrečna in hvaležna, da ne živim v času vojne in, da živim v Sloveniji.

[Kami]

A Fish Called Wanda (1988)


Wanda, seksi Američanka, ki ljubi diamante in njen ljubimec Otto se odpravita v Anglijo, kjer naj bi v sodelovanju z Georgem in Kenom izpeljala drzni rop zbirke diamantov. A ker si Wanda in Otto diamante želita predvsem zase, se odločita, da bosta Georga izdala policiji. To tudi storita, toda George je že pred tem diamante prenesel na skrivno lokacijo, zato jih ne najdeta. A Wanda se ne da. Za diamante je pripravljena storiti vse in tako se spravi na Georgovega advokata - Archieja Leacha.

Jamie Lee Curtis kot pretkana in zapeljiva Wanda. Z oskarjem nagrajeni Kevin Kline kot njen zabiti ljubimec Otto. Enkratni John Cleese kot zadržani odvetnik Archie. In Michael Palin kot jecljavi Ken, zagreti ljubitelj živali.
Meni je to ena najboljših komedij, njihove fore imajo enostavno neomejen rok trajanja. Vedno mi je smešna, pa če sem ob ogledu filma stara 15 ali 30 let. Nekaj podobnega kot My Cousin Vinny, ko vsakič krepavam od smeha!

Fantastična sprostitev.

Ocena 10/10

[Kinky]

The Last Samurai (2003)




In the face of an enemy, in the Heart of One Man, Lies the Soul of a Warrior.


Kako veš, da je film res vrhunski? Ko premišljuješ, in se ne moreš domisliti ene slabe
stvari. In v Poslednjem samuraju je tako - preprosto vse 'štima', vse pade na svoje in
pravo mesto, in rezultat je dve uri in pol dolga mojstrovina, za katero se zdi, da mine
v pol manj časa.

Zgodba je postavljeno v 18. stoletje na Japonsko, kamor odide ameriški general Nathan Algren
(prečudoviti Tom Cruise - ne morem verjeti, da igralec njegovega kalibra snema sranje tipa
Knight and Day - to je zločin, in takšno početje bi moralo biti kaznovano). Res je neverjeten,
podatek na imdb-ju pravi, da se je na snemanje filma pripravljal kar 2 leti. Občudovanja in
hvale vredno. Ne morem se odločiti ali mi je ljubša njegova vloga tukaj, ali v Magnoliji (tudi
en meni zelo omiljenih filmov), ampak nekako se nagibam k poslednjemu samuraju. V tem filmu
je med snemanjem tudi kmalu umrl (ko so snemali prizor mečevanja). Še en dokaz kako
dober je v tem kar počne, kajti v privat življenju vemo, da je bebec in scientolog. Žalujem.

Ken Watanabe v prvem angleško govorečem filmu, v katerem tudi sam govori angleško,
in je enako kot Cruise neverjetno dober, nasploh je cela ekipa fenomenalna, vsak od
igralcev je svojo vlogo opravil več kot solidno.

Zelo zanimiva zgodba, vrhunska igra igralcev, slike pokrajin, v katere se zaljubiš na
prvi pogled, in nenazadnje - glasba (te pa resnično ne morem prehvaliti, zaljubljena sem ).


Nedvomno vrhunski film, 10/10

Še nekaj zanimivosti:

• Contrary to popular conception, the title of the film does not refer to Nathan Algren as the Last Samurai. The word "Samurai" here is in its plural form and is actually referring to Katsumoto's clan as a whole.

• Tom Cruise spent almost two years in preparation for the film, including swordplay instruction, and Japanese language lessons.

• Tom Cruise took no "up front" salary for this film.

[Kinky]

Philadelphia (1993)




No one would take on his case... until one man was willing to take on the system.

Zame definitivno en tistih filmov, ki si jih vedno znova z največjim užitkom ogledam, in v isti sapi trdim, da bi si ta film moral ogledati vsak posameznik. Je del filmske zgodovine, lahko rečem, da je vrhunski, klasika, in vse opisujem le in samo s presežniki.

Mislim, da zgodbo vsi poznamo. In sicer - mladega in perspektivnega odvetnika Andrewa Becketta (Tom Hanks - še en dokaz, da je en najboljših igralcev naše dobe, in en boljših v zgodovini filma sploh) odpustijo pod pretvezo, da je slab in neučinkovit delavec, razlog da dobi nogo pa je, da je Andrew gej, in ne samo to, gej, ki je zbolel za AIDSem, boleznijo, o kateri vsi nekaj malega vejo, a je nihče bolj natančno ne pozna. Partnerji v odvetniški firmi, v kateri je zaposlen, so stari in konzervativni, in homoseksualnost še vedno smatrajo za bolezen, in sedaj se Andrew z njimi sooči na sodišču, kjer išče svojo pravico. Pri tem mu pomaga Joe Miller (ravno tako odličen Denzel Washington), ki sam homoseksualcem sicer ni pretirano naklonjen, je pa naklonjen pravici. In na sodišču pred širnim svetom zahteva pravico, zahteva odškodnino za krivico, ki se je Andrewu zgodila.

Film ni niti milisekundo dolgočasen, ves čas ga boste z zanimanjem spremljali, ter simpatizirali z Andrewom, razmišljali, kako bi se v njegovi koži počutili tudi sami, ter kako bi reagirali. Film, ki te čustveno izčrpa; ves čas se ti nekako dozdeva kako se bo končal, saj Andrew pred našimi očmi hira in umira, in na koncu ko na sodišču doseže pravico a svojo zmago le delno, čustveno izčrpani tudi sami dosežemo neke vrste katarzo.

Vrhunska filmska stvaritev, ki bo šla v zgodovino, in katero si bodo ogledlovali tudi naši zanamci.

10

Tom Hanks lost 26 pounds during his role for this film. = 12 kg (veliko je naredila tudi dobra maska)

Daniel Day-Lewis, Michael Keaton and Andy Garcia were all offered the role of Andrew Beckett.

Director Jonathan Demme wanted people not familiar with AIDS issues to see his film. He felt Bruce Springsteen would bring an audience that would not ordinarily see a movie about a gay man dying of AIDS. The movie and the song, "The Streets of Philadelphia", did a great deal to increase AIDS awareness and take some of the stigma off the disease.

An elderly double was used for the close-up of Beckett's hands after his collapse in court.

Tom Hanks had to lose almost thirty pounds to appear appropriately gaunt for his courtroom scenes. Denzel Washington, on the other hand, was asked to gain a few pounds for his role. Washington, to the chagrin of Hanks, who practically starved himself for the role, would often eat chocolate bars in front of him.

The home movies at the end which show Andrew as a child are real life videos of Tom Hanks in his childhood.

[Fluffy The Stud Eater]

^ Podpis pod oceno. 10/10.

[krneki]

Zanimivo, da se na forumu šenič ni pisalo o temle filmu:

50/50 (2011)



Adam is a 27 year old writer of radio programs and is diagnosed with a rare form of spinal cancer. With the help of his best friend, his mother, and a young therapist at the cancer center, Adam learns what and who the most important things in his life are.


Trailer:


Tale film je bil zame trenutno res en svež veter. Ob njem sem se smejala in jokala, torej me je ganil v obeh smereh.
Zgodba se morda zdi res klišejska, ampak so karakterji tako fino dodelani, monologi posrečeni - da niti slučajno ni kot še en film "o nekom ki je na smrt zbolel". Meni ga je priporočila prijateljica - priznam da ga drugače verjetno ne bi pogledala, čeprav imam rada drame s takšno vsebino. Več ne morem povedat (ker tudi nisem dobra kritičarka, lol) tako da res priporočam da si ga pogledate. Zame je eden od vrhuncev tega leta.
Briljirata predvsem best frenda, (seth rogen in particular!), medtem ko me ženski v vlogah terapevtke in punce nista posebej prepričali. Vseeno to ni razlog za nižjo oceno

10/10

[Fluffy The Stud Eater]

Akmareul boatda aka I Saw The Devil (2010)




When his pregnant fiancee becomes the latest victim of a serial killer, a secret agent blurs the line between
good and evil in his pursuit of revenge.






Film, ki mu z zagotovostjo podeljujem najvišjo oceno, saj je kot ustvarjen zame. Ima popolnoma vse elemente,
kar ga v mojem svetu okusa za filme uvršča na sam vrh. Opozarjam pa, da bo moja ocena vsebovala nekaj
SPOILERJEV, saj drugače ne morem v popolnosti zapeti hvalnice. Tajnemu agentu serijski morilec brutalno
umori in razkosa nosečo ženo. Že en izmed prvih prizorov je precej disturbing in krut, ko razkosano truplo,
razčlovečeno in res kot kupa mesa vleče v škatli po svoji 'morilski galeriji'. Tajni agent se v neizmerni žalosti
sam poda na misijo maščevanja. Priča smo krutemu in zabavnemu (koga to seveda zabava, mene zelo) lovu
mačke in miši, saj tudi ta serijski morilec ni ravno amater, daleč od tega. V filmu je še ene par prizorov, ob
katerih zagotovo ne ostaneš hladen, ciljam na prehranjevanje s človeškim mesom kot nekaj povsem običajnega
in posedovanje 'mesnice za ljudi', itd. Nekateri prizori so prikazani precej surovo in vzbudijo občutek
nelagodja. Tekom filma s tem žalujočim možem vzpostavimo vez sočutja in pravzaprav sem uživala pri
njegovemu izživljanju nad izprijenci. Scena na koncu, kjer se še zadnjič sooči z morilcem njegove žene, je
precej ganljiva in edinstvena. Ampak to njegovo maščevanje na lastno pest terja tudi svoj davek. Pohvalila bi
igro obeh protagonistov – tajnega agenta in še bolj serijskega morilca, ki je briljiral v vsej svoji hladnosti in je
bil srh vzbujajoč. Film traja skoraj dve uri pa pol, vendar mi tudi za sekundo ni bilo dolgčas, me je dobesedno
pripopal na ekran, morda me bi edino potres uspešno spravil stran! : ) Vse je na visokem nivoju – od igre, do
kamere, zgodbe. Veliko je tudi solidnega oz. kvalitetnega klanja. Cenim. Film, ki ima tako moč, da je v meni
skozi gledanje vzbujal marsikak občutek, občudovanje in ki ga še danes ne morem pozabiti in se uvršča med
ene izmed resnično najboljših filmov, kar sem jih videla.
Taki filmi, kot je ta, so danes redkost. Z vidika same tematike kot tudi seveda kvalitete! Kapo dol!

10/10

[Kinky]

Dead Poets Society (1989)

He was their inspiration. He made their lives extraordinary.




Painfully shy Todd Anderson has been sent to the school where his popular older brother was valedictorian. His room-mate, Neil, although exceedingly bright and popular, is very much under the thumb of his overbearing father. The two, along with their other friends, meet Professor Keating, their new English teacher, who tells them of the Dead Poets Society, and encourages them to go against the status quo. Each, in their own way, does this, and are changed for life.


Dead Poets Society je en meni najljubših filmov, zato si ga ogledam enkrat letno.
Mislim, da ga vse poznate, če pa še ne, pa pričakujem, da si ga čimprej pogledate.

Postavljen je v leto 1959 v Vermont, kjer gledamo skupino najstnikov, ki hodijo
v privatno akademijo. Moto šole je: disciplina, čast, tradicija, kar se odraža tudi
pri njihovi vzgoji in izobraževanju. Vse pa se spremeni, ko na šolo pride nov
profesor John Keating (meni osebno najboljša in najljubša vloga briljantnega
Robina Williamsa), ki dijake uči o življenju, poeziji, kako naj izkoristijo dan, kako
naj sledijo svojim sanjam - in preprosto, kako naj začnejo misliti s svojo glavo.

Poleg Williamsa najbolj izstopata še Robert Sean Leonard in Ethan Hawke, ki je
tukaj še mlad, a vseeno je videti, da je bil že od samega začetka nadodličen igralec.
Ko pride na Welton akademijo je mlad, sramežljiv fant, ki jeclja, in še ni našel svojega
mesta pod soncem, a tako kot pri drugi fantih, bo tudi pri njemu ob koncu opazna
velika sprememba. Pripravljen bo za nadaljno pot v svojem življenju.

Kot sem že rekla - osebno je meni ta film POPOLN, vsebuje vse tiste elemente, ki me
pritegnejo - odlično zgodbo, fenomenalno igralsko zasedbo, ter nauk (več njih).
Tudi dialogi so nadstandardni, enako fotografija, režija - pač gre za izjemen
filmski izdelek - en tistih, ki ga lahko pogledate večkrat, a se ga ne naveličate.
Nasprotno, vedno nekaj novega potegnete iz njega.

Ocena: je jasna.

[krneki]

Albert Nobbs (2011)

TRAILER:




Glenn Close plays a woman passing as a man in order to work and survive in 19th century Ireland. Some thirty years after donning men's clothing, she finds herself trapped in a prison of her own making.


Film sem morala pogledati že iz principa, ker je glavno vlogo prevzela Glenn Close, ki je ena mojih najljubših igralk. Pričakovala sem bolj dobro igro kot zgodbo in mene film ni razočaral. Pravzaprav sem se še danes zalotila, da razmišljam o njem.
Gre za dramo, ki se osredotoča na žensko srednjih let. Ta že od zgodnje pubertete živi zlagano življenje, zamaskirana v moškega. Glenn vlogo igra tako dobro, da gledalec niti za trenutek ne podvomi v pristnost spola. Odlična je tudi vloga stranske igralke Janet McTeer, ki se tekom filma razgali - v pravem in prenesenem pomenu in da Albertu vedeti, da v svojem načinu življenja ni osamljen. Pokaže mu, kakšno bi njegovo življenje lahko bilo, če bi si našel sopotnico...

Mislim, da sta tako glavna kot stanska vloga (Janet McTeer) zreli za nominacijo za oskarja in ju obe med nominirankami tudi pričakujem.

pa še nekaj angleških izsekov, ker sama nisem filmski kritik in pač ne znam pisat, se pa z vsem napisanim absolutno strinjam:

Janet McTeer is absolutely transcendent in ALBERT NOBBS.

The waves of emotion which she wraps into Hubert Page are a wonder to behold. Her performance is not one of those 'knock me over with a feather' performances; it's more like a performance that settles in the bottom of your heart and stays there well after the movie ends. It keeps you up at night, and tugs at you for days afterward.

Even in writing this I am realizing that the film had a much stronger impact on me than I had previously thought. This is a devastating story of a woman trapped in circumstances of her own making, portrayed with such genuine believability by Close that I forgot I was watching an actress pretend to be a man but instead just saw Nobbs.

There's a line where McTeer's character asks Nobbs what her name is and she responds, "Albert". Then McTeer repeats the question, clearly asking for her birthname instead of the one she is hiding behind and Nobbs again responds, "Albert". At the time I rolled my eyes at the exchange, but now that the whole film has settled with me it speaks so much to this trapped, wounded soul who was so lost in herself that she couldn't escape her own prison, let alone the one that she had built for Nobbs. I found Albert Nobbs to be quite the moving, hushed character piece led by a wrenching performance by Close and backed up by several other strong performances from McTeer, Wasikowska and a grimy Aaron Johnson

[Matilda]

The Fall (Padec) 2006



At a Los Angeles hospital in the 1920s, Alexandria is a child recovering from a broken arm.
She befriends Roy Walker, a movie stunt man with legs paralyzed after a fall. At her request,
Roy tells her an elaborate story about six men of widely varied backgrounds who are on a quest to kill a corrupt provincial governor.
Between chapters of the story, Roy inveigles Alexandria to scout the hospital's pharmacy for morphine.
As Roy's fantastic tale nears its end, Death seems close at hand.


Pisanje recenzij za filme mi ne gre najbolje, bom pa vseeno poskusila ubesedit navdušenje nad tem filmom.

Film poteka nekako v dveh delih, realnem, kjer se v 20tih letih prejšnjega stoletja v bolnišnici Los Angelesa spoprijateljita Roy in deklica Alexandria
ter v imaginarnem, upodabljajoč zgodbo - pravljico, ki jo Roy pripoveduje Alexandrii.
Meja med realnim in imaginarnim delom se počasi zabrisuje, ker Roy vpleta v zgodbo ljudi iz svojega in Alexandriinega vsakdanjega življenja.

Z eno besedo bi film lahko opisala kot čudovit. Igra glavnih protagonistov je neverjetna,
sploh male Catince Untaru, ki je totalno očarljiva in pristna. Odlično se izkaže tudi Lee Pace.
Film je bil menda sneman v 18 državah, med drugim tudi v Indiji - prekrasna pokrajina.
Da ne omenjam kostumografije in ostalih efektov - pravo vizualno doživetje z umetniškim pridihom.
V filmu lahko spremljamo moralni razvoj glavnega protagonista, kar se kaže skozi zgodbo, ki jo pripoveduje.
Med njim in deklico se splete nenavadna vez, ki mu navsezadnje na nek način tudi reši življenje.

Če povzamem, gre za zelo dodelan realno-surrealističen film z odlično zgodbo in sporočilom.
Vsekakor vredno ogleda.

10/10

[Kinky]

Parada (2011)





Odličen film, nekakšna komedija z elementi drame, tako bi sama opisala
to stvaritev srbskega režiserja Srđana Dragojevića, ki nam je pred tem
filmom ostal v spominu s filmi kot so Rane ter Lepa sela lepo gore.

Opisuje ostarelega borca in istočasno kriminalca
in homofoba Limuna (FENOMENALEN Nikola Kojo), ki živi v Beogradu
in se pripravlja na poroko s punco Biserko .
Ko mu ustrelijo psa, v njegovo življenje vstopi nova skupina ljudi - geji,
ki na ulica prestolnice vsakodnevno doživljajo zatiranje ter grožnje.
In njihova edina želja je, da bi lahko nemoteno in s ponosom organizirali
prireditev, kjer bi kot ljudje ter z dvignjenim glavami hodili brez skrivanja
lastne seksualne identitete - parado ponosa. A pride do problema, ker jih
nihče ni pripravljen ščititi, vse dokler ne spoznajo Limuna, ki bo
življenje vseh njih obrnil na glavo. In prav tako življenje Limuna in
njegovih bližnjih ne bo nikoli več isto.

Nadstandardni dialogi, ki se skupaj z zanimivimi in resnično unikatnimi
junaki (Limun, Biserka in Mirko - njih bi najbolj izpostavila, čeprav so
vsi - brez izjeme - odlični) povežejo v zgodbo, ki ima dokaj realen razplet; ko vidimo,
da se vse te stvari dogajajo pred in med nami.

Priporočam ogled, saj imamo to prednost, da poznamo zgodovinsko
ozadnje ter dogajanje na 'naših tleh'; le tisti, ki prihajamo iz
področja bivše juge znamo ta humor ceniti. Zatorej ga
sprejmimo kot darilo.



10/10

[Kinky]

We Need to Talk About Kevin (2011)





The mother of a teenage boy who went on a high-school killing spree tries to deal with her grief - and feelings of responsibility for her child's actions.

V tem filmu Tilda Swinton in njen 'sin' Ezra Miller naravnost blestita; gre za eno boljših
družinskih dram, ki sem jih v zadnjem času pogledala. Spretna režija nam prikaže različna obdobja življenja
matere Eve, vse od takrat ko je bila pustolovka, pa do obdobja prve nosečnosti s Kevinom, do obdobja
po incidentu - ko njen sin mrtvohladno odkoraka v šolo, ter z lokom, ki je bil darilo njegovega očeta,
in ubija. Sicer nekako spremljamo samo Evin vidik zgodbe, kako ona vse to vidi in doživlja
(da ne pozabim - film je posnet po knjižni predlogi). Že v času nosečnosti je ne spremljajo občutki,
ki se ponavadi naselijo v srečkah nosečkah, a vseeno se zdi, da ima Kevina rada, le ni sposobna
izkazovanja čustev tako kot druge matere. Kevin se kot dojenček ogromno joče, in je materi
v napoto, tudi sama večkrat nakaže, reče, da ji je odveč ukvarjanje z njim. Ko začne odraščati
pa vidimo, da je malo Kevin v bistvu slabo seme, majhna pošast. Takoj se vprašamo ali je
takšen zaradi matere, ali pa je mogoče res samo slabo seme? Osebno se bolj nagibam k
drugi teoriji. V njem se naseli zloba, kar vidimo skozi njegovo obnašanje (oslepi sestro - na eno oko, ubije njenega morskega prašička);
nikoli ga ne vidimo srečnega, in ker sam ne doživlja teh občutkov,
jih ne privošči svojim staršem, predvsem materi (zato noče govoriti, zna, ampak noče, ker se zaveda, da
bi to njegove starše zelo osrečilo), izjemne scene so tudi ko pri svojih šestih letih še vedno
kaka v pelenico (zanalašč).

Fenomenalen film z zelo zanimivo zgodbo, odlično režijo, pika na i pa sta seveda Swinton ter
Miller - s to vlogo si ga bom za vedno zapomnila. Drugače sta njegov lik odigrala še
druga 2 igralca (fantka), kajti film prikazuje Kevina v različnih obdobjih odraščanja.

Film, ki sproži mnoge debate in istočasno lahko služi kot oblika kontracepcije.

10/10

[Fluffy The Stud Eater]

One Flew Over the Cuckoo's Nest (1975)




Opozarjam, da moja ocena vsebuje spoilerje, vendar je brez njih ne morem podati dovolj kvalitetno in bilo vse preveč
mlačno.

V glavni vlogi spremljamo R. McMurphyja, ki ga je odlično upodobil Jack Nicholson. Nobenega drugega ne vidim v
tej vlogi. McMurphy, ki je karakterno precej uporniško naravnan in hrepeni po svobodi, je poslan v mentalno ustanovo, saj
ima za seboj kar nekaj deviantnih dejanj in ga hočejo oceniti ali je neumen ali ni in ali se pa morda samo dela. Kmalu
postane ta glavni med vsemi, najbolj se je zbližal z ogromnim Indijcem, katerega so klicali Chief, kaj kmalu pa je začel
razmišljati tudi o pobegu, v katerega je vključil tudi Chiefa. Med bolnike vnese svežino, zabavo in poudarja, da niso neumni.
Vse to pa pošteno zmeša štrene hitlerjanski glavni medicinski sestri Ratched, katera ima popolni nadzor nad bolniki, ki je
podkrepljen z ustrahovanjem in grdimi metodami (zato pa so le stežka bolniki sledili odstopanjem, ki jih je vzpodbujal
McMurphy). Ta grda metoda se je pokazala tudi na plahem bolniku, ki ga je res podlo zmanipulirala in zadeva se je končala
tragično. Vendar pa ni bilo videti, da bi za sekundo karkoli obžalovala, McMurphy je to videl (in jaz sem to razumela kot da
je hotela krivdo naprtiti njemu oz. ga je s tem dejanjem sprovocirala) in jo skoraj zadušil. To je pa zanj žal imelo usodne
posledice, saj je bil žrtev lobotomije in je postal rastlina. Čeprav so vsi vedeli, da ni mentalno bolan, se je ravno zaradi
svojega predrznega obnašanja, ki je kljubovalo pravilom sestre Ratched, njegovo bivanje v ustanovi podaljševalo ... in tako
je dočakal precej krut konec svoje osebnosti. Konec filma mi je bil naravnost krasen in precej ganljiv. Ne bi si želela
kakšnega drugega. Film prinaša tisto, zdaj že zlajnano, sporočilo oz. vprašanje: kdo je dejansko nor? Pacienti ali pa morda
velikokrat osebje, sploh sestra Ratchel, ki se je očitno izživljala nad ubogimi pacienti? Jack Nicholson je z vlogo opravil brez
napak, izjemno, nič kaj dosti pa tudi ni zaostajala s svojim nadvse hladnim obrazom (a po drugi strani, nekoliko
kontradiktorno, precej nežnim in milim) Louise Fletcher v vlogi sestre Ratched, prikupil se mi je tudi, zdaj že pokojni, Will
Sampson v vlogi Chiefa.

Film, ki je na nek način tudi šokanten, bo zelo verjetno v vas vzbudil mnoge občutke - smeh, pa tudi žalost, prezir ...
zagotovo pa se boste zamislili.
















10/10

[Fluffy The Stud Eater]

We Need to Talk About Kevin (2011)





The mother of a teenage boy who went on a high-school killing spree tries to deal with her grief - and feelings of responsibility for her child's actions.

V tem filmu Tilda Swinton in njen 'sin' Ezra Miller naravnost blestita; gre za eno boljših
družinskih dram, ki sem jih v zadnjem času pogledala. Spretna režija nam prikaže različna obdobja življenja
matere Eve, vse od takrat ko je bila pustolovka, pa do obdobja prve nosečnosti s Kevinom, do obdobja
po incidentu - ko njen sin mrtvohladno odkoraka v šolo, ter z lokom, ki je bil darilo njegovega očeta,
in ubija. Sicer nekako spremljamo samo Evin vidik zgodbe, kako ona vse to vidi in doživlja
(da ne pozabim - film je posnet po knjižni predlogi). Že v času nosečnosti je ne spremljajo občutki,
ki se ponavadi naselijo v srečkah nosečkah, a vseeno se zdi, da ima Kevina rada, le ni sposobna
izkazovanja čustev tako kot druge matere. Kevin se kot dojenček ogromno joče, in je materi
v napoto, tudi sama večkrat nakaže, reče, da ji je odveč ukvarjanje z njim. Ko začne odraščati
pa vidimo, da je malo Kevin v bistvu slabo seme, majhna pošast. Takoj se vprašamo ali je
takšen zaradi matere, ali pa je mogoče res samo slabo seme? Osebno se bolj nagibam k
drugi teoriji. V njem se naseli zloba, kar vidimo skozi njegovo obnašanje (oslepi sestro - na eno oko, ubije njenega morskega prašička);
nikoli ga ne vidimo srečnega, in ker sam ne doživlja teh občutkov,
jih ne privošči svojim staršem, predvsem materi (zato noče govoriti, zna, ampak noče, ker se zaveda, da
bi to njegove starše zelo osrečilo), izjemne scene so tudi ko pri svojih šestih letih še vedno
kaka v pelenico (zanalašč).

Fenomenalen film z zelo zanimivo zgodbo, odlično režijo, pika na i pa sta seveda Swinton ter
Miller - s to vlogo si ga bom za vedno zapomnila. Drugače sta njegov lik odigrala še
druga 2 igralca (fantka), kajti film prikazuje Kevina v različnih obdobjih odraščanja.

Film, ki sproži mnoge debate in istočasno lahko služi kot oblika kontracepcije. style_emoticons/default/twisted.gif

10/10

K tej recenziji težko kaj novega dodam, se pa strinjam z vsem, tudi z najvišjo oceno.
Kinky je že tako lepo vse povzela (tako vsebino kot mnenje, ki se sklada z mojim), da
mi je malo izziv napisati kaj 'svojega'. Film je dejansko kar srhljiv, dokaj netipičen, drznila bi
si rečt, da celo provokativen (tovrstne teme, ki odstopajo od nekih družbeno sprejetih norm,
vedno so). Nočna mora precej netipične ženske in mame, ki se nikakor ne more zbližati s svojim
otrokom, on pa tudi že od samega začetka ne priporome k ničemer. Tudi jaz se nagibam k drugi
teoriji od Kinky – da je Kevin bil preprosto pure evil, ki se ni počutil povezanega z nikomer, predvsem
pa ne s svojo mamo, ki jo je več kot očitno najbolj sovražil (vse ostale pa nekoliko manj). Da je bil
poosebljeno zlo, brez kančka vesti, se mi je potrdilo najbolj pri dveh dejanjih, ki ju je storil svoji
mlajši sestri … to mi je skoraj bolj dalo potrditev kot indicent na koncu. Njegova sestra je le bila njegova kri.
Nekatere scene so res lepo prikazane, že skoraj umetniško. Tilda je ta prava za to vlogo, skrajno posrečena izbira,
tudi Kevina so dobro zadeli (ta drugi in zadnji).

Nujen ogled vsem tistim, ki imate radi 'drugačne' filme z temami, ki nekako, hm, 'podregajo' v gledalca.









10/10