303 replies to this topic

[Verja]

Jaz živim skupaj s fantom vendar pri meni doma. Ker pač nimava dovolj denaraj za na svoje sva zaenkrat pri meni.

Njegovi starši se s tem ne stinjajo vendar verjamem, da jih je še veliko takih, ki živijo pri enem ali drugem partnerju.

Kako je pri vas??

[Kami]

Jaz sem že pri 16 sklenila, da če mi ne bo ravno šlo za življenje, ne bom NIKOLI živela pri starših (ali mojih ali njegovih), ker smatram da vsak potrebuje svoj prostor in mir (različne generacije pa še posebej).

Najprej sva bila pol leta v najemniškem stanovanju, da sva prebrodila začetniško fazo skupnega življenja, potem sva si pa kupila svoje miniaturno stanovanje. Sedaj sva skupaj 6 let, od tega že skoraj 4 leta živiva skupaj.
In tudi če bi šla kdaj narazen, se ne bi vrnila k staršem, ker mi svoboda in samostojnost/neodvisnost res veliko pomenita.

Je pa to tudi stvar vsakega posameznika, kako se odloči.
Jaz sem bila obsedena s tem, da grem čim prej na svoje (čeprav mi ni bilo doma prav nič hudega). Ampak zdaj se s starši razumem veliko bolje, kot kadar koli prej.

[Verja]

Se strinjam, da je boje biti na svojem pa svoboda svoj mir... vse kar spada zraven... Vendar, če pa nimaš denarja pa pač si kjer si...

[rea]

Jaz živim skupaj s fantom vendar pri meni doma. Ker pač nimava dovolj denaraj za na svoje sva zaenkrat pri meni.

Njegovi starši se s tem ne stinjajo vendar verjamem, da jih je še veliko takih, ki živijo pri enem ali drugem partnerju.

Kako je pri vas??

A lah sam neki?s čim se njegovi ne strinjajo?A ni pol bl logično,da tvojim kej ni prou,ker sta skoz pr teb&tvojih?

[Verja]

Njegovi se ne strinjajo, da sva pri meni. Hočejo, da bi šla nekam na svoje, denarja pa ni.

[makeupgirl]

jaz pa živim skupaj s fantom pri njemu doma. pa je čist kul

[Kami]

Njegovi se ne strinjajo, da sva pri meni. Hočejo, da bi šla nekam na svoje, denarja pa ni.

Mislim, ....
če se vidva tam ok počutita in so tvoji starši pripravljeni pomagat s tem, da vama odstopijo del stanovanja .... zakaj bi to njih motilo.
Naj dajo denar na mizo in bo problem rešen ... dokler pa ne morejo pomagat, naj pustijo da sama rešujeta probleme kakor vesta in znata. Konec koncev bosta sama zase že najbolje vedela kaj lahko in česa trenutno še ne zmoreta!

Samo brez panike, tudi vama bo uspelo!!!!! Upanje umre zadnje!!!!

[Verja]

Midva se mava tud čist dobr, pa moji tud nič ne težijo, ker pač vejo, da je težko napraskat tolk dnarja, da imaš vse.

Če plačuješ šolnino ne moreš še šparat za flet. Al pa če šparaš za avto ne moreš šparat še za flet, če imaš plačo cca 130 tisoc sit.

[Verja]

Njegovi se ne strinjajo, da sva pri meni. Hočejo, da bi šla nekam na svoje, denarja pa ni.

Mislim, ....
če se vidva tam ok počutita in so tvoji starši pripravljeni pomagat s tem, da vama odstopijo del stanovanja .... zakaj bi to njih motilo.
Naj dajo denar na mizo in bo problem rešen ... dokler pa ne morejo pomagat, naj pustijo da sama rešujeta probleme kakor vesta in znata. Konec koncev bosta sama zase že najbolje vedela kaj lahko in česa trenutno še ne zmoreta!

Samo brez panike, tudi vama bo uspelo!!!!! Upanje umre zadnje!!!!

hvala za podporo, sej ni panike, sam je pa bedno skos to poslušat, pa ne moreš nič narest, razen če na hitr oropaš banko

[Kami]

Igraj LOTO!!!

[_M_]

Moj bivši je nekaj časa skoraj živel pri nas, vendar so naši doma nekako hoteli, da za to tudi nekaj finančno prispeva (bil je zaposlen, jaz študentka), zato sva se potem odločila, da če bo že dajal denar, ga potem raje dajeva za najemnino, pa sva na svojem.
In sva se preselila v najemniško stanovanje z ugodno najemnino in stroški, jaz sem sicer vedno delala preko študenta, on pa je imal službo.
sam pol sva se po enem letu itak razšla..

Pa me zanima, kako je ta finančna situcija pri tistih, kjer živita oba na domu enega partnerja?
Ali staršem date kaj za to, da v bistvu "preživljajo" (mislim kuhajo, perejo..) oba? In kako gledate na to situacijo?
prosim za čimveč takih odgovorov!

[TiTa]

vsak posebej pri starših, čeprav bi lahko že tam živela , ker ima vse zrihtano, ampak nočem

[callista]

Živiva vsak pri svojih. Sicer bi teoretično lahko bila že na svojem, ampak ni denarja potlej za vse. Tako da bova počakala, da fant naredi diplomo in dobi redno službo.
TiTa, zakaj pa nočeš živet s svojim?

[TiTa]

TiTa, zakaj pa nočeš živet s svojim?

1.ker je zato še čas
2.ker hočem da bi šla na svoje, ne pa da bi bla tam pri njih

[sonchika]

Midva živiva skupaj. V njegovem stanovanju.

[callista]

TiTa, zakaj pa nočeš živet s svojim?

1.ker je zato še čas
2.ker hočem da bi šla na svoje, ne pa da bi bla tam pri njih

Aha, razumem. Jst tud ne bi pri njemu doma živela, rajš bom počakala, da gre na svoje.

[Metuljcica]

Midva tudi živima vsak pri svojih.
Pa glede na to, da sem e d i n k a (če ne napišem tak, se neki smajli nardi) in sem navajena na ljubi mir mi bo ziher full težko, ko se bom s kom skup vselila in bo nonstop blizu mene...
Nikoli ne bi živela pri njegovih, še manj pri mojih, ker bi se pobili - generacijska razlika je prevelika, pa če ostaneš doma nisi nikoli "gospodar" tak ko bi sam hoto bit, ker ti vedno nekdo za ovratnik diha! Mojadva pa sta taka, da bi se v vse vtikovala.

[Špela]

Midva tudi živima vsak pri svojih.
Pa glede na to, da sem edinka in 1) sem navajena na ljubi mir mi bo ziher full težko, ko se bom s kom skup vselila in bo nonstop blizu mene...
2) Nikoli ne bi živela pri njegovih, še manj pri mojih, ker bi se pobili - generacijska razlika je prevelika, pa če ostaneš doma nisi nikoli \"gospodar\" tak ko bi sam hoto bit, ker ti vedno nekdo za ovratnik diha! Mojadva pa sta taka, da bi se v vse vtikovala.

no, js ne živim s partnerjem, ker ga ta moment nimam, me še dolga pot čaka, da bom pripravljena dejansko s kom skupaj živet ... bi se tu strinjala z metuljčico (pod 1), da mi bo težko, čeprav nisem eedinka, ampak se mi zdi, da ko bo človek, za katerega se bo vredno malo potrudit in se prilagajat, bom pripravljena tut na kak kompromis. niti podrazno pa se ne mislim samo jaz prilagajat, takorekoč asimilirat. oba bova to mogla dat skos, če bova hotla so-bivat.

k 2): meni je mam rekla, da imamo dovolj placa, če se en otrok odseli (torej jaz ali brat), da bi se partner od drugega še priselil. ima po svoje prav, placa je dovolj, ampak ... ne bi se glih pobili, ampak ... meni se zdi skoraj logično, da če bi prišlo do kakšnih trenj, da bi se za partnerja potegnila (če bi mislila, da ima on prav) - no, vsekakor prej zanj/zanjo, kot pa za starše, ker bom konec koncev z njim zaživela, s starši sem že dala skozi tolko in tolko let. nočem pa bit nek razsodnik, pa da se me potem postrani gleda, češ: 'mi smo ti meso in kri, ti pa z njim potegneš' ali, da partner reče: 'kok si pa stara, da še s starši držiš?!' (dobro, to sta rahlo karikirana primera, pa vendarle ... ) sploh pa mi to, da se eden preseli k drugemu domov, ni ustrezno (jasno pa verjetno zaradi financ za prehodno obdobje skorajda nujno) .... ne vem, nekak mi ni feeling, da živim s partnerjem, če lahko starši bodisi od enega ali drugega pridejo do naju takorekoč v pižami in copatih, v vsakem momentu dneva ... mislim, sej vem, da majo tok zdrave pameti, da ne bi kar tako iz lepega vdirali, ampak vseeno ... je rahlo moteče. je še zmeri nek večji feeling kontrole ...

[rea]

midva pa udrihava po mojih tastarih,bogi revčki....se enga otroka losajo(ker je moj brt 10 let starejši od mene)pa dobijo mojga fantka mami ožema,pa ožema hahahha

[tinca]

Midva živiva še posebej, ampak on prespi skoraj vsako noč pri meni, seveda če eden ali drugi ne dela ponoči. To sva začela 'prakticirat' že po nekaj mesecih.

Zdaj pa sva si začela rihtat papirje za prizidek pri njemi doma, v nekaj dneh morava oddati idejni načrt za zavod za kulturno dediščino (tako da zdaj sem stalno v tem - imava en kup omejitev kljub temu da bo veliko 150 m2 ). Bo pa v enem letu ali dveh narejeno.
Moji bi želeli da bi bila pri nas doma, ampak že zdaj se stalno nekaj kregarim z očetom tako da......ni šans, moram povedat da me mama vsaj malo podpira v tem.

Kar se tiče pa prispevkov, jaz dajem našim vsak mesec 20.000 sit + plačam siol + špeža ali dve.