44 replies to this topic

[Kami]

Te teme še nisem zasledila, me pa zanima kaj si vi mislite o tem.
Ali bi darovali, predvsem pa vaši plusi in minusi glede tega.

LP

Kami

[Ancka Pomarancka]

Zakaj pa ne?

Če nekemu paru tako lahko pomagam do močno željega otroka... Ne bi pa želela vedeti, kam so "moja jajčeca" šla. Če ga ne bi darovala, bi tako ali tako šlo v nič z naslednjo menstruacijo.

[Fluffy The Stud Eater]

Jaz ne bi darovala.
Eno je darovanje organov (k temu simpatiziram), da bi pa se nekdo "obogatil" z mojimi spolnimi celicami in na nek način sproduciral "mojo kri"... to pa ne. Pa to še zdaleč ne smatram kot egoizem ali kaj sorodnega (kot morda nekateri)... ampak se mi zdi, da ni popolnoma nič narobe, če enostavno ne želim pomagati na tak način tistim, ki ne morejo imeti otroka.

[Ancka Pomarancka]

Jah pri tipih to ni problem... Vsakršno njihovo onaniranje je praktično genocid

[URŠKA]

Tudi če bi se že podala v to, kako naj za ziher vem, da bo par nudil otroku vse tisto kar bi mu jaz? Prepustit nekomu čustva je drugo kot pa del sebe, iz katerega nastane živo bitje.

[DiLeMa]

Jaz bom sigurno imela otroke in jih tudi seveda hočem sama vzgajat po svojih najboljših močeh in prepričanjih. Da bi nekomu (če malo pretiravam) takorekoč podarila svojega otroka (čeprav gre tle samo za 'zasnovo' za tega otroka) pri meni ne pride v upoštev, ker bi skos imela v mislih, da je nekje otrok, ki je dejansko napol moj, vzgaja pa ga nekdo drug.

[Kami]

Jaz načeloma bi pomagala, ampak se mi zdi, da bi vedno, ko bi videla kakšno punčko "podobno meni" pomislila - kaj pa če je moja! Če bi šlo to nekam v svet, mogoče še; Slovenija se mi pa zdi premajhna za take stvari.

Mogoče pa se še kdaj premislim in bo polno Kami-jevk in Kami-jev okoli skakalo

[Emily]

Se strinjam

[pinga]

Jaz načeloma bi pomagala, ampak se mi zdi, da bi vedno, ko bi videla kakšno punčko "podobno meni" pomislila - kaj pa če je moja! Če bi šlo to nekam v svet, mogoče še; Slovenija se mi pa zdi premajhna za take stvari.

Mogoče pa se še kdaj premislim in bo polno Kami-jevk in Kami-jev okoli skakalo

ja no in recimo ma človk pol še sam otroka in potem stalno trepeta, da se slučajno ne bo zagledal ravno v polsestro/brata.
js tega ne bi nardila, iz razlogov, ki ste jih že omenile.

takim parom bi rajš svetovala posvojitev. in najbrž bi to tut sama nardila, če bi bla taka situacija.

[nihrida]

Ravno včeraj se je razvila debata mene in dveh sošolk o posvojevanju in pomoči parom, ki ne morejo imet otrok. Sama imam za razliko od njiju mnenje, da raje naredim splav, kot da bi dala otroka v posvojitev. Moj otrok je pač moj. Zatorej tud spolnih celic ne bi dajala, ker je le moja kri, moj genski zapis. Jst še organov ne bi dala (razen tistim, ki jih imam rada).

[pinga]

ah js z organi nimam težav, bi jih dala brez problema, tudi mam ono kartico v denarnici.

[Kalypso]

Pa ne vem ali bi ali ne bi. Še nikoli nisem razmišljala o tem. Po eni strani ne bi, po drugi strani pa če razmišljaš, da se boš morda nekoč sam srečal s takimi težavami in boš potreboval tovrstno pomoč in je morda ne boš dobil. Kaj pa vem. Ne vem.

[Fluffy The Stud Eater]

Jaz, če ne bi mogla met otrok, se nikoli ne bi odločila za umetno oploditev. Ne bi nikoli rodila otroka, ki ne bi bil čisto moj in čisto njegov. V tem primeru bi rajši posvojila. Nasploh se mi zdi, da bi rajši posvojila.

[-supergirl-]

moje mnejnje je, da so to samo predsodki. čisto moj, čisto njegov., čisto najin. otroka ne oblikujejo geni, dnk, temveč vzgoja, družin in predvsem ljubezen.

[Fluffy The Stud Eater]

In velikokrat "prirojene" lastnosti in podobnost.

[DiLeMa]

Tudi jaz bi se raje (ob nezmožnosti zanositve) odločila za posvojitev in s tem še rešila kakšnega otroka s ceste oz. mu nudila dostojno življenje in lepše odraščanje. Se mi zdi to veliko lepše in tudi bolj razumno, kot pa da se špilam nek hokus pokus s tujimi spolnimi celicami. Že itak je na svetu toliko otrok, ki živijo v grozovitih razmerah. Raje takega rešim in s tem tudi sama dobim željenega otročka.

[celia]

Jaz ne bo dala svojih celic zato, ker je to zelo naporno za telo, hormonski šoki pred odvzemom celic in vse kar spada zraven. Bolj enostavno, da jih da tip. Glede tega da bi moje gene drug vzgajal, pa se ne bi počutila da je to samo moja kri. Ne bi mi blo ravno vseeno, ampak tudi vzgoja, okolje delata otroka, da se vidi čigav je.
Bi pa raje se dala umetno oplodit kot pa posvojila, ker čutiš otroka, ko je že v tebi in tiste prve dni po porodu, kar zame ful pomembno.

[Kami]

ja no in recimo ma človk pol še sam otroka in potem stalno trepeta, da se slučajno ne bo zagledal ravno v polsestro/brata.
js tega ne bi nardila, iz razlogov, ki ste jih že omenile.

takim parom bi rajš svetovala posvojitev. in najbrž bi to tut sama nardila, če bi bla taka situacija.

v tem primeru lahko skoraj vsak tip trepeta, koliko ima otrok po svetu (pač mu ženska ni povedala in je otroka obdržala). Prav tako lahko vsaka prevarana ženska trepeta (če sploh kdaj izve, da je prevarana).
Ta razlog mi je še najmanj pomemben.

Kar se pa tiče posvojitve. Tudi jaz sem imela zelo dolgo razmišljanje zakaj bi rodila svojega otroka, ko je pa na svetu toliko že rojenih otrok, ki bi potrebovali "normalen dom" in biti zaželjeni. Ko pa malo več izveš o zahtevah in proceduri posvojitve (slišala sem, da lahko traja 10 let, predno prideš na vrsto) ...potem te pa že malo mine.

Je pa res, da če bi že šla v darovanje, bi šla jaz predvsem z razlogom, da osrečiš kakšen par, ki mu to veliko pomeni. Ali pa mogoče celo iz strahu, ker ne vem, ali bom kdaj sama to potrebovala.
Se mi vseeno zdi malo trša veza med starši in otrokom, če je rojen (pa tudi če je biološko samo en pravi starš), kot pa da ti pripeljejo otroka z določenimi spomini ali celo, da ima za seboj že kakšno traumatično izkušnjo.

Vsekakor pa je stvar zelo delikatna.

[luci]

Js ne bi darovala niti spolnih celic niti kakršnih koli drugih organov. Vsakemu od nas so bile dane lastnosti z razlogom in tudi če kej ne funkcionira tako kot bi moralo je to po mojem z razlogom in podpiram to, da pri tem ostaja, oziroma, da se to izboljša po naravni poti ali s pomočjo zdravil. Nekaj kar pripada meni oz. mojemu telesu je samo moje in si niti ne morem predstavljati, da bi nek del mene dali nekomu drugemu. Nikol ne bi bila darovalec organov. Ljudi na svetu je absolutno preveč. Podpiram selekcijo narave in boj za obstanek.

[Fluffy The Stud Eater]

Ljudi na svetu je absolutno preveč. Podpiram selekcijo narave in boj za obstanek.

S tem se načeloma strinjam (da je ljudi preveč, namreč... ampak s tole teorijo o selekciji (beri: bolani in posledično šibkejši se naj čimprej odstranijo iz sveta) pa malo manj), ampak vprašanje, kako bi bilo, če bi npr. kdo od tebi ljubih rabil za preživetje kak organ (ki mu je odpovedal) in ga ne bi dobil po pravilu "selekcije narave" in umrl.