15 replies to this topic

[Nadja]

Kako jih premagujete? Jaz sem ravno v enem takem čudnem obdobju, ko se kr neki izoliram. Čeprav sem full družabna, ne morem brez družbe..sem zdaj čist out. Nikogar mi ni za gledat. Hvala bogu,da sem na svojem,da se lahko tu pa tam malo skrijem .

Tudi čas za Marka- sem danes odpovedala. Sem v fazi, ko se sprašujem, če je to-to glede naju.

[CEBELCA]

Kako jih premagujete? Jaz sem ravno v enem takem čudnem obdobju, ko se kr neki izoliram. Čeprav sem full družabna, ne morem brez družbe..sem zdaj čist out. Nikogar mi ni za gledat. Hvala bogu,da sem na svojem,da se lahko tu pa tam malo skrijem   .

Tudi čas za Marka- sem danes odpovedala. Sem v fazi, ko se sprašujem, če je to-to glede naju.  

To se pri meni velikokrat dogaja in po navadi kar hitro mine. Po navadi, če me napade kriza, se izoliram od vseh, se zaprem v sobo in razmišljam o vsem. In včasih se tudi sprašujem, če je zveza z mojim to kar hočem. Samo v tistih trenutkih ni ravno fajn razmišljat o tem, ker jaz pridem do kakšnih čudnih zaključkov.
Tako da ti svetujem, da si vzami čas za sebe in v miru premisli o tem, zakaj te je ' napadla ' kriza!!
Veliko sreče. :thumleft:

[Špela]

malo je pri meni odvisno od tega, kaj/kdo je krizo povzročil(o), večinoma pa najprej sama s sabo opravim, se zaprem v sobo, o stvari temeljito premislim, se mogoče mal tečno obnašam kak da n al dva, potem pa se moram itak komu izpovedat, ponavad kar tistemu, ki mu je to mletje namenjeno. včasih s kako prijateljico potarnam o tem in onem in takoj vsaj malo odleže. trudim se, da se ne bi nabiralo v meni, ampak skušam sproti reševat stvari, se mi zdi, da se splača.

o tem, ali je to to pri ljubezenskem odnosu .... js nikol v bistvu tega ne vem ... mislm, dokler traja, pač traja. zdi se mi, da niti ne moreš vedet vnaprej, fajn pa je vsake tok mal stvari pretrest, da jih dojameš v neki koherentni perspektivi. pa čimveč dialogov v tej smeri.

nadja, držim pesti, da se zvlečeš s pozitivnimi rezultati!!!!!!!!!!! :thumright:

[*simoncy*]

Hja, krize pridejo, pa tut grejo..
K se mene lot kaka panika, al pa kriza, grem nekam na samo-po možnosti v naravno, mam v bližini čudovito gozdno jaso, kjer sm se soočla že z marsikatero krizo.. Tam premišljujem na veeelko o vsem tem kar se mi je zgodlo in če se le da izluščim iz tega DOBRE stvari. Potem se spomnim, da ima vsak normalen človek kdaj krizo, pa jo tut premaga-če jo drugi, jo zmorem tut jst! Potem se pa še to spomnim, da je marsikdo imel še huuujšo krizo, kot jo mam jst, tko da skooooorrr ni razloga, da zganjam tako paniko.

No, to me nekak vsaj mal umiri, potli grem pa še v svojo sobo, dam notri kaseto na katero sem posnela komade prov za ta primer, če sm slabe volje, al pa kej podobnga in poslušam, pa verjemte-zna tut glasba dokej pomagat: jst mam na primer na kaseti tut od letečih potepuhov: ko ti vse narobe gre, ne oziraj se, pozabi na skrbi saj življenje lepo je-tko nekak gre

No, vem, zakombliciran človk sm jst, ampk tko premagujem vse te krize...

[Nadja]

Hvala punce, da delite z menoj svoje misli... 8) in hvala za vzpodbudo.
Sem svoje težave povedala svoji prijateljici in mi je zdaj kr lažje..sem dala iz sebe. In tudi meni narava full velik energije povrne. Tudi jaz zlo rada tečem Katie.

sem zlo težak karakter..pa kaj..taka kot sem sem...sama prisegam na pogovor. Se da kr večina stvari na tak način rešit.

Grem zdaj na kosilo..popoldan pa s sodelavcem (hvala Dule!!!) na sprehod do Mariborskega otoka in okrog...To je tak prijatelj,ki ga poznam komaj pol leta..in tak človek, da ga iščeš Res. Full me posluša, svetuje!!! In postavlja na realna tla, ko jih potrebujem.

dijo druščina

[*simoncy*]

No Nadja, lepo da si uredila zadeve, da si se rešila iz krize... Pa lepo tut to, da maš tko fajn prjatle kt je Dule, iz lastnih izkušenj vem, da res prov pridejo-absolutno pa morš tut ti njiv kdaj prov pridt

Sam neki me zanima: Mariborski otok? Vem za blejski otok, pa vem za hrvaške otoke, ampk Mariborski otok?

[Nadja]

Mariborski otok je nekje 2 km iz centra Maribora. Tako se imenuje tudi kopališče, ki je tam..in potem je tak fajna potka ob Dravi..full lepo. Na obeh straneh Drave.... Vse skupaj pa je blizu Štuka..če poznaš..

No..punce in fantje, ki niste iz Mb in okolice...morte kaj prit na Štajersko..da vas malo okrog peljemo...in Tri ribnike morte obvezno videt. Men je tam tak lepo..in tak romantično z labodi..pa ob Lentu tudi...

Ja, kmalu bo Festival Lent...ziher ste čuli..WELCOME IN MARIBOR!!!

[Marjetka]

Nadja kako si kaj?Je vredu?Upam,da si odgnala proc slabe misli!Sicer vedi,da ima skoraj vsak take krize eni manj drugi vec,jaz sem bolj obcutljiv clovek,tako,da so mi take krize kar velik znane,ampak sam optimisticno naprej!

[hudička]

kot ste že vse povedale vsi mamo krize in krizice, dobre in slabe dni
dni ko sam sebe ne preneseš,
in dni ko nevejo ljudje al si zadet od ljubezni al te je sam sonček spravu v dobro voljo

ampak vse se premaga
posebej z optimizmom ( ki ga kot zanalašč takrat ni od nikoder)
men ponavadi pomaga kaka urca lepotnega spanja
muska ( nabije me z novo energijo vedno Tabu- lahko sm srce)
pomaga če komu poveš
pomaga če se malo zjokaš
predvsem pa je dobro da v obdobju krize razčistiš sam s seboj,
zakaj je tako, kaj te spravl v krizo in ko je kriza mimo.... probaj si zapomnit kako si prišel iz krize... kaj ti je takrat pomagalo ,da boš vedel/a za drugič... da boš krizo prebrodil/a čim hitereje ali pa jo morda celo preskočili/a

Drgač pa NAdja glede na to kaj nam vse želiš razkazat bomo mogl vzet en ornk dopust da bomo vidli vse kar bi nam rada pokazala

[Estera]

Krize se ponavadi rešim tko, da se za kak dan, ali pa več nekam zaprem sama vase in k sebi skor nbenga ne pustim...samevam in se ukvarjam sama s sabo, brez interakcij z drugimi, če je le možno. nekak enostavcno moram biti sama, ker me bližina ljudi še bolj iritira. Ko pa mine, je prav užitek it spet ven, in bit hiperaktivka Vem, nimam dobrega načina (v bistvu najslabše, kar lahk, sam, je edini, ki mi deluje).

[cedevita]

Zadnje krize nisem mogla sama rešiti, pomagali so mi starši....le kaj bi brez njih.

[Emily]

tud jst mam krize..sploh pa mam zdej obdobje k jih je kar precej
pr tem pa mi pomaga:
-čokolada
-spanje
-pr men ponavad ni dobr, če neki sama razmišlam k pridem do hecnih zaklučkov in znam stvar poslabšat..tko, da je najbolš, če pokličem svojo best frendico pa se z njo mal pomenm...ni pa nujno, da o tem..sam d se menm
-včasih mi pomaga tud, če kšn film pogledam al pa mal radio pržgem..sm prec bolš
-tud razni sprehodi, telovadba, fitnes znajo pomagat
-al pa čist preprosto d greš z dobro družbo mal vn..se znoriš,zabavaš..prec je bolš...
-če si pa rajš sam...da nisi za v družbo..pa men tud pomaga, če rišem..karkoli..pa tud,če so to sam ene čičkaračke..pomaga..
-itd. velik je tega

preživiš pa itak

[*simoncy*]

Evo, oživljam staro temo...
Opažam, da sem pred 5imi leti že pisala v to temo, pa moram reči, da se je moje mnenje glede kriz mal spremenilo... Ne pomaga mi več recimo glasba, včasih mi clo poslabša vse skupaj, ker do nekih veselih komadov mi v času krize ni, žalostni pa povzročijo, da se začnem sama seb smilt..

Kar zares pomaga je pa to, da stvari mal prespim, vsaj čez noč in je drug dan že vse drugače..

No razlog, zakaj oživljam tole temo, je pa ta, da se še mal razgovorite o tem Pa tudi ta, da je eden od takih kriznih dnevov pri meni danes.
V tem tednu, sem izvedela za dve smrti in me je totalno potolklo, sploh ne vem če je to normalno, ker teh dveh oseb sploh nisem poznala, približno poznam samo bližnje in si sploh ne morem predstavljati kako jim je.. In potem se začnem spraševati to in ono in začnem spoznavati, da nesreča nikoli ne počiva in potem razmišljam še o tem, da se staram in da se starajo moji starši in da se bomo v bližnji prihodnosti razšli vsak v svoj konc (jaz po svoje, brata po svoje..) in ne bomo več skupaj sedeli v dnevni sobi zvečer pred in si skupaj ogledali filma, ali pa posedeli v kuhinji in debatirali.. saj bomo, vendar bo vse drugače..

Haloo?? Je normalno, da gre ta kriza tkooo daleč? S tem, da ta kriza je zadnje čase kar pogosta.. Verjetno zato, ker se bliža pomembna prelomnica v mojem življenju - jaz pa prelomnic resnično ne maram, četudi so pozitivne... rada imam ustaljene stvari..

Kako se ostale soočate s prelomnicami... in krizami - čeprav se je nekaj že pisalo o tem..

[krneki]

Ne, ni normalno. Oziroma, odvisno kako vzameš.

Pač, večinoma ljudje zapadajo v krize, ker mislijo negativno.

Zakaj bi ti torej mislila kako se boš postarala, kako se bodo postarali tvoji starši, kako NE boste več sedeli skupaj...

It's a circle of life baby.

Zakaj bi namenila kakršenkoli atom svoje energije razmišljanju, od katerega nimaš koristi? Stvarem, ki jim itak ne moreš ubežati (staranje?)

Preberi si kakšno duhovno knjigo, men ful pomagajo. Zame tudi glasba ni rešitev - ker imam nasplošno rada bolj otožno glasbo (no, zadnje čase celo nekaj več vesele!) in ker veliko raje gledam kakšno res dobro dramo ali triler in se zraven zjokam, kot pa kako komedijo. Mislim, sej tud komedije so fajn, samo če bi mi eden rekel izberi svoj najljubši žanr - drama all the way.

Jaz sem bla neki časa ful drama queen, zdaj sem pa skoz manj.

Torej ja, knjige. Knjige kako se naučit ne gledat na vse negativno, ne iskat vedno negativnega ampak pozitivno.

Jaz sem se začela veselit vsakega življenjskega obdobja, ker pač lej, kaj mam od tega da razmišljam o tem kako se staram, kako nisem več srednješolka, kako niti nisem več najstnica.

Raje se veselim prihodnosti: nekega skupnega gnezda s človekom ki ga imam rada, pa tega da bom enkrat mama...

Ljudje pač umirajo, kaj naj rečem. Tudi tvoji starši bodo enrkat in tudi ti boš. Probi začet razmišlajt o smrti malo drugače pa tko. Ne vse sao negativno.

Zdej boš rekla lol, kako lahko o smrti razmišljaš pozitivno. Ma nisem mislila pozitivno, itak je žalostno ko ti kdo umre, moraš si dat čas, da preboliš...samo jaz se smrti ne bojim več, res ne. Opravit moram samo še s tem, da se ne bom več bala NAČINA na katerega umreš.

Skratka, krize se da naučit kontrolirati. Samo najt moraš poti do tega.
Kot sem rekla, jaz svoje krize najenostavneje preživim preko knjig, športa. Ostalo ne pomaga preveč. Poskusim ta čas kriz čimbolj zmanjšati na minimum, poskušam omejevat stres v življenju...
In pa seveda živeti tko, ko se mi zdi da je najboljše čimbolj zdravo, z normalnim bioritmom in zadostno količino spanja ter gibanja.

Krize so namreč pogostejše pri ljudeh, ki že tko ne živijo preveč zdravo. Ki nimajo zadostnih količin hrane, spanca....itd.

če povzamem: Največji razlog za krize je stres, oziroma kriza je drugo ime za stres. Ko se naučiš tega nadzorovat (and believe me it's fu*king hard! si zmagala.)...Jaz se ga še nisem, ampak napredujem.

[*simoncy*]

Ja maš prav, brezveze razmišljati negativno, glede stvari, ki jim ne moreš ubežati.. in recimo danes, ko sem prespala tisto včerajšnjo krizo, se tega dobro zavedam. Smešno je, da sem celo znana kot pozitivno naravnana oseba... sam ko pa pride kriza, takrat pa užge na polno, takrat sem pa povsem druga oseba.

Če pomislim, saj vsak doživi kakšen tak dan in verjetno ravno zaradi tega toliko bolj cenimo stvari. Tko da po eni strani je mogoče clo bolje imet kdaj pa kdaj krizni dan, kot pa biti non stop čisti flegmatik.

Ampk, se pa zavedam, tko kot si rekla, da se bom mogla tut naučit mal kontrolirat za primere teh kriznih dni, ker razmišljam o tolkih stvareh, pa vse negativno, da me je groza.. seveda ne gre tko daleč, da bi poskusila s kakšnim samomorom, no way, ampk tko pač, čudim se, kako si lahko dopustim da sem občasno tko na dnu, kljub temu, da imam v življenju več ali manj vse kar potrebujem.

Mogoče bom pa res poskusila s kakšno duhovno knjigo - priporočaš kakšno? Enkrat sem se lotila ene duhovne knjige, pa je nisem in nisem mogla prebrati, preveč dolgočasno mi je blo vse skupaj, tko da bomo vidl, če mi bo zdej uspelo