12 replies to this topic

[sonchika]

Preberite si to:
http://24ur.com/nasl...2514.php?Nxn=10

[Marjetka]

Ojoj,

[_Mayckica_]

Joj, kriza

[Freya1]

Te kar mal zmrazi ko to prebereš

[Ajša]

Joj, bad, nič več ne bomo smeli uporabljat...

[Nadi]

Vprašam se, če ne gre spet za kakšno marketinško brihtno potezo. A se vam ne zdi čudno, da so nas o škodljivosti parfumov na Viziti opozorili ravno na Valentinovo, ko se proda zelo veliko parfumov. Valentinovo je poleg predbožičnega časa eden najdonosnejši dan v prodaji parfumov. Kaj pa vem, pač moj pomislek ???

LP N

[Lady_Luna]

po mojem mnenju je vse to pretirano. od parfumov ni še nikogar pobralo (razen če jih kdo pije).

[sonchika]

Saj zaradi sonca tudi ni. Je pa posredno zaradi raka...

[Damjan]

Pozdrav.

V današnjem Delu v sklopu zdravje čez celo stran pišejo o strupenih snoveh v izdelkih in vplivu na nas. Priporočam v branje.

lp
Damjan

[sonchika]

Hm... pa lahko to kako napopaš na to stran? Namreč, ne kupujem dela. A je morda tudi na internetni strani napisano?

[Damjan]

Da, članek je v celoti dosegljiv prek spleta, vendar je potrebna prijava.

Članek DELO 21. 02. 2005

Koliko so strupene kemikalije, ki nas obdajajo

Osem škodljivih snovi, s katerimi se srečujemo vsak dan Ničemur se ni priporočljivo izpostavljati v večjih količinah

BOJC Saša, Pon 21.02.2005

Povprečno gospodinjstvo se duši v koktajlu kemičnih sredstev, mnoga med njimi menda povzročajo alergije, rakava obolenja in neplodnost. Kemična sredstva so na stenah, v talnih oblogah, zavesah, celo otroških igračah. Nihče ne ve natančno, kakšni učinki na zdravje ljudi se bodo pokazali čez čas. Lani so pri Greenpeaceu objavili poročilo, v katerem so razkrili, da so nekatere kemikalije, ki lahko škodujejo reproduktivnim organom, ovirajo telesno rast in razvoj ter slabijo imunski sistem, našli pri zarodkih v maternici.
V raznovrstni literaturi navajajo osem škodljivih kemikalij, ki nas obkrožajo vsak dan. V antiperspirantih oziroma deodorantih najdemo parabene, ki lahko posnemajo ženski spolni hormon estrogen, propilparaben pa lahko prizadene moške reproduktivne organe in zmanjša dnevno proizvajanje semena. V zobnih kremah, milih, sredstvih za intimno nego, tudi kuhinjskih deskah najdemo triklosan, ki deluje protibakterijsko, a s tem uniči tudi koristne bakterije. Temne barve za lase vsebujejo mutagene p-fenilendiamine (PPD), o katerih sumijo, da povzročijo spremembe na DNK. Na potisku majic, tudi na otroških pižamah blagovne znamke Disney, so našli ftalate, ki lahko poškodujejo ledvice, jetra in testise. (Evropska komisija je lani prepovedala uporabo ftalatov v otroških igračah, ki bi jih majhni otroci lahko nosili v usta.) Nekateri plastični izdelki vsebujejo nonilfenol, ki lahko posnema ženski spolni hormon estrogen. Večje količine nonilfenola so našli tudi v rekah, zaradi česar so ribji samci razvili značilnosti samic. V plastičnih otroških stekleničkah so odkrili bisfenol A, ki je pri miših povzročil genetske spremembe, strokovnjaki pa so ugotovili, da lahko posnema ženske spolne hormone in pri živalih poškoduje mlečne žleze, maternico in moške genitalije. Osvežilci zraka (med njimi tudi Ambi Pur) vsebujejo sintetične moške hormone, ki veljajo za škodljive jetrom, našli pa so jih tudi v mleku doječih žensk. Oblazinjeno pohištvo, računalniki in televizijski sprejemniki skrivajo protivnetljive snovi z vsebnostjo broma, ki jih povezujejo s hormonskimi motnjami in težavami z žlezo ščitnico, našli so jih tudi v materinem mleku. Ikea jih je izločila iz vsega pohištva, za to pa so se odločili tudi pri proizvajalcih avdio-video naprav Hitachi, Philips in Sony.
Najbolj proučena so zdravila
Lucija Perharič, vodja Oddelka za toksikologijo v Centru za zdravstveno ekologijo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, pravi, da je vsaka od teh snovi strupena le, če je odmerek dovolj velik. Dokaz za to so zdravila, ki so v majhnih odmerkih zdravilna, v velikih pa škodljiva. Enako je z drugimi kemikalijami. Kot toksikologinja bi rada verjela, da so odmerki, ki smo jim izpostavljeni vsak dan, tako majhni, da zdravja ne ogrožajo. A o tem ne moremo biti povsem prepričani,« je povedala strokovnjakinja, ki se ukvarja z ocenami tveganja kemikalij v predmetih splošne rabe. Morda najtežja stvar pri presoji varnosti snovi je določitev dnevne izpostavljenosti ter kakšen učinek ima posamezna kemikalija, ki se pojavi v kombinaciji z drugimi. Za ostanke pesticidov v živilih, ki so dokaj dobro raziskani, za zdaj velja, da če so odmerki pod sprejemljivimi dnevnimi vnosi, tudi pri mešanicah ni kakšnih neželenih učinkov, je pojasnila sogovornica. »Pri živilih imamo vsaj mednarodne podatke o dnevnih količinah zaužitih snovi, pri predmetih splošne rabe pa so scenariji izpostavljenosti dosti redkeje opredeljeni. Zato si jih je pogosto treba izmisliti sproti. Pri leseni deski, denimo, v kateri so poleti našli presežek organskega topila, je bilo najprej treba ugotoviti, kaj pomeni, če na njej vsak dan narežemo papriko, čebulo, zrezek ..., potem po literaturi poiskati sprejemljive dnevne vnose in pripraviti oceno tveganja.« Sprejemljivi dnevni vnosi se določajo na podlagi poskusov na živalih z upoštevanjem varnostnih faktorjev, ki so jih uvedli zaradi razlik med živalmi in ljudmi ter razlik med posameznimi ljudmi. Zaradi velikega števila kemikalij, ki niso bile testirane, se skuša lastnosti posamezne kemikalije ugotoviti iz podobnosti s strukturo obstoječe, za katero vemo, kakšen učinek ima na okolje in žive organizme.
Po besedah Lucije Perharič so eno najbolj proučenih področij kemijskih pripravkov zdravila, ki so odlično preverjena vsaj od zgodnjih šestdesetih let, ko se je zgodila tragedija s talidominom, zdravilom za preprečevanje slabosti v zgodnji nosečnosti, ki je povzročalo poškodbe zarodkov, zato so se rojevali tudi otroci s pohabljenimi udi. To je bila prelomnica v razvoju sodobne toksikologije, katere namen je zagotoviti varno uporabo kemikalij. Zdaj so strogo nadzorovani tudi prehranski dodatki in pesticidi. Področje z zelo pomanjkljivimi podatki so industrijske kemikalije, ki so se v velikem številu in količinah uporabljale že pred uvajanjem predpisov o regulaciji kemičnih snovi. Pri nekaterih je mogoče morebitne škodljive lastnosti ugotoviti le iz dolgoletne uporabe. To je bilo mogoče videti pri obolevanju delavcev, ki so bili izpostavljeni določeni snovi, in ob nesrečah, ko je šlo za zelo velike odmerke. Vendar je takšne izkušnje težko prenašati na vsakdanje razmere, ko imamo potrošniki opraviti s kemikalijami v zelo majhnih odmerkih.
Težavna opredelitev
Iz epidemoloških študij na splošni populaciji je pogosto težko potrditi, da je nekaj škodljivo ali strupeno, saj na razvoj neke bolezni vpliva tudi nešteto drugih dejavnikov, tako imenovanih begavih spremenljivk, kot so genetska nagnjenost, starost, spol, prehrambne navade, sočasne bolezni, poklic, razvade. Poleg tega take raziskave zahtevajo veliko časa in zelo velik vzorec. Po besedah Perharičeve je zgleden primer štiridesetletna študija o povezanosti kajenja in raka na pljučih, ki so jo izvedli na vzorcu britanskih zdravnikov in z njo dokazali, da kajenje nesporno povzroča raka. Zelo pomembno je, da se vnaprej predvidi vse dejavnike, ki lahko vplivajo na bolezen, da je statistična metoda ustrezno izbrana. O parabenih, precej alergenih konzervansih, ki delujejo proti plesnim in bakterijam ter jih najdemo v živilih, kozmetiki in zdravilih, domnevajo, da rušijo hormonsko ravnovesje in povzročajo raka na dojkah. »Rak na dojkah narašča, a ni jasno zakaj. Tveganje je nesporno povezano s celokupno življenjsko izpostavljenostjo ženskim spolnim hormonom estrogenom. Toda moč zunanjih škodljivih snovi je bistveno manjša od našega estrogena,« je pojasnila toksikologinja.
Večkrat je treba pretehtati, kaj je bolj tvegano, pravi Perharičeva, ki je za primer navedla semikarbazid. O njem strokovnjaki domnevajo, da je rakotvoren in škoduje razmnoževanju. Ugotovili so, da se izloča v otroške kašice, ki so zaprte s kovinskimi tesnili, toda tako zaprta hrana je res varna pred vdorom bakterij in plesni. Ne vemo, ali bo semikarbazid, ki ga bodo otroci prejeli z dnevno kašico v zgodnjem otroštvu, pri njihovih 60. letih res povzročil raka, zagotovo pa bi otrok, ki bi dobil bakterijsko okužbo in ne bi bil pravočasno rehidriran, umrl. Alternative včasih ne dopušča tudi finančno stanje, je prepričana Perharičeva. DDT za zatiranje komarjev, ki prenašajo malarijo, zelo škoduje okolju in dokazano povzroča motnje hormonskega ravnovesja. Čeprav je v Evropi in ZDA prepovedan, ga v državah v razvoju še vedno uporabljajo, ker je enostaven za uporabo, poceni in učinkovit, akutna toksičnost je nizka. Kje določiti mejo – ali tvegati, da bodo ljudje pri višji starosti dobili obolenje ali jih pustiti umreti zaradi malarije?
Poceni ni nujno škodljivo
Človek bi pričakoval, da cenejši izdelki vsebujejo več škodljivih snovi, a tega na oddelku za toksikologijo niso opazili. Po besedah Lucije Perharič je pomembno predvsem, da se stvari uporabljajo namensko. »Doma sešita igrača je zaradi morebitne kemične prepojenosti blaga lahko bolj oporečna kot tovarniško izdelana, ki so jo testirali. Tudi če, denimo, v plastično steklenico za vodo nalijemo drugo tekočino, se utegne iz tega materiala lužiti nekaj, kar se v vodo ne bi,« je sogovornica plastično opisala vsakdanje primere.
In kako se ogniti kemikalijam, ki jih je polno na vsakem koraku? Perharičeva je razkrila, da sama nikoli ne kupuje živil samo v eni trgovini in prisega na raznovrstno hrano. Zdrava pamet narekuje, da se ničemur ni dobro izpostavljati v velikih količinah. Če ljudje ugotovijo, da jim nekaj ne ustreza, naj se temu raje izognejo, svetuje strokovnjakinja, ki je obenem dejala, da se je zdaj nemogoče povsem vrniti k naravi. Že v papirju in kartonu za shranjevanje živil se lahko uporabi do 1500 notificiranih kemikalij. V tako imenovanih ekoloških predmetih, ki ne vsebujejo sintetičnih kemikalij, pa se lahko razvijejo naravni toksini, ki so prav tako zelo škodljivi.
Saša Bojc

[JAGODA]

joj ampak kam smo že pršl. tko zastruplamo že sami sebe

[LINKY]

ja, da ljudje, ki delajo kaj takega oz. prfume, ki unicujejo nas..
mevem, kaj naj recem..vem pa da bom zdej pazila kaj bom kupila in od koga