9 replies to this topic

[Venesa]

Koliko se vsak sebe ceni in koliko misli, da je vreden?

Nmreč vsaka oceba je enkratna, lepa in visoko vredna. Kako spoznavamo svoje vrednote se hitro opazi na drugih ljudi. ki nas obkrožajo.
Bom za spodbudo napisala nekaj malega o sebi, koliko sebe cenim.
Jaz sem mati 5 otrok, ki mi že življenje dajalo in mi še daja določene sposobnosti in seveda velike preizkušnje. Moje preizkušnje so bile trnove. Zakaj ker mi mi bilo lahko ampak sem danes hvaležna, da sem to dala skoz, da sem spoznala svojo vrednost, da sem oseba, ki nadvse spoštujem in cenim sebe. S tem sem si pridobila veliko prijateljev, prijateljic in obkrožajo me mladi ljudje, ki so želnji mojega nasveta in radi prisluhnejo kaj jim želim povedati. Velikokrat rečejo in me vpraašajo zakaj sem lahko vedno dobre volje, nasmejana vesela in seveda ljubeča. Kajti jaz ljubim sebe in lahko dajam naprej. Živim zdravo duhovno življenje v sebi. Ker tak svet kot nas obdaja smo ga storili sami. Mati narava nas obdarja in nagrajuje tako kot mi dajamo. Za vsako stvar, ki mi je dano kot preizkušnjo v dobrem ali v slabem pomenu sem hvaležna, da živim in, da lahko hodim govorim in občodujem vse okoli sebe. Najlepša pesem od mati narave je prisluhni ji dobro in marcikaj vidiš in doživiš predvsem pa slišiš zakaj si dan na tem svetu to kar si.
Toliko za enkrat pa drugič več.
Lep pozdrav Venesa

[Malena]

Cenim te že zaradi tega, ker imaš pet otrok. To se mi zdi izjemno! Jaz še nimam otrok, bi jih pa nekoč rada imela.
Zase mislim, da se še vedno ne cenim dovolj.

[iztok]

Tudi jaz menim da si že zaradi tega ker imaš tako veliko družino zaslužiš eno veliko pohvalo. Menim da tistim, ki se že ob malenkosti sklonijo in padejo na tla te tvoje besede lahko veliko pomenijo. Tudi jaz trdim, da če si človek uspe najti tisti notranji mir in sožitje, potem ga zna deliti tudi z ostalimi. In tudi tukaj lahko človek včasih dobi tisto moč, ki mu pomaga da težave prebrodi. In verjamem da ti v življenju ni bilo lepo in tudi za to si zaslužiš en velik aplavz, da nam, ki se včasih tako hitro zlomimo in ležimo na tleh, ravno tvoj vzor pomaga ponovno vstati. Vsaka ti čast, res.

[sonchika]

Mislim, da se mladi ljudje ne znamo preveč ceniti. Stalno smo zaskrbljeni s svojim videzom, postavo in vsemi malenkostmi, ki sploh niso ključnega pomena za preživetje. Se mi pa zdi, da se sčasoma sprijazniš z izgledom in da šele potem lahko uživaš življenje.

[Venesa]

Morda se mi boste smejali, pa naj bo to malo za sme,ampak je resnica.
Ko sem bila jaz v vaših letah sem bila okrogla kot sodček (grdi raček) so me velikokrat zasmehovali in me zafrkavali, celo so mi nagajali tako da so mi naredili škodo. V začetku se nisem znala braniti in sem bila cmerav otrok, ki se je bal staršev kaj bodo rekli. Sčasoma sem se začela braniti sama, ko sem spoznala, da imajo takrat ko se ne braniš sam še večje veselja. Ko pa so spoznali, da se sama branim jih je minal. Kar se zunanje oblika telesa tiče nisem nikoli gledala kot tudi nase ne, ampak meni je bilo vedno všeč in še danse mi veliko pomeni DUŠA in SRCE. Se pravi kakšen si po duši in srcu. Zakaj sem kot otrok že to gledala nisem vedela takrat, danes vem. Notranja ljubezen in sij človeka je zelo pomembno, čeprav je tega zelo malo danes. Da se mladi zlomijo tako hitro pa se ne čudvam, kajti nekateri starši svoje otroke hočejo zaščititi pred realnostjo zunanjega sveta in jim pač skušajo nuditi na podlagi materialnih dobrin ČEŠ NEBOŠ PRIKRAJŠAN ZA NIČ; BOŠ MEL VSE. Tu je največja napaka. Kajti to se začne dogajati od tistega trenutka ko se otrok zaveda sebe. Ne pomaga denar in vso bogastvo tega sveta, če nisi naučen notranje DUHOVNE ljubezni. Tega pa so deležni mladi zelo malo ker enostavno starši nimajo časa, da se bi jim posvetili dovolj.
Toliko za enkrat
LP
Venesa

[Kim]

hmmm....Venesa...dobra tema!
koliko se cenim?
rekla bom takole...cenim se v mejah normale, ki neprestopajo nadutost...srečo imam, čeprav sm bolj okrogla da se tega nesramujem in o tem nekompliciram, cenim se, ker sem veliko sposobna, cenim se, ker sem priden otrok, cenim se, ker sem delavna, cenim se ker sem trmasta, cenim se, ker sem vstrajna, cenim svojo notranjost-svoj karakter, cenim svojo dobroto, poslušnost, cenim se ker nikoli nisem zahrbtna, cenim se.... ja rada se mam ....
morem priznat, da si me mnogo od tega naučila tudi ti, pa čeprav mogoče tega neveš.... Hvala!
rada imam tudi tebe in te cenim....mogoče ti premalokrat to povem, ampak mislim, da sama veš :love4:

[_tan_]

Tudi jaz te cenim...velik korak in uspeh je to, da si naredila toliko na sebi.

Tudi jaz sem imela kar nekaj hudih preizkušenj v življenju, ki so me zaznamovale, ob katerih sem se spremenila, odrasla... Najbolj hudo je bilo, ko sem zgubila dva otročička... v kar visoki nosečnosti. te dve izkušnji sta me prisilili, da sem na marsikatero stvar začela gledati drugače... Pravijo...če te udarec ne zlomi, te okrepi...in to še kako drži.

Tan

[B_lady]

Tudi jaz sem bolj ko ne grdi raček. Šele zadnja leta sem se začela ceniti, kdo sem in kaj sem. Naredila sem že veliko napak, morda preveč za svojih 18 let, a kaj morem. Nikoli mi ni bilo z rožicami postlano čeprav mnogi mislijo drugače. Sem človek, ki se uči na svojih napakah in se zaradi tega cenim. Trudim se misliti pozitivno ne glede na ovire, ki mi jih postavlja življenje. Lahko rečem da se dovolj poznam, da me nič ne more presenetiti, morda druge - mene ne.

[hudička]

Hmmm koliko se hudička ceni?
Premalo!
Pa ne da sm zdej naduta al pa nevem kaj, sam velikokrat čujem da se premalo cenim.
Sm oseba ki se ob slabih dnevih ceni zlo malo, ko pogledam samo svoje napake in kako neki ne zgledam vredi, kako nism česa naredla ,...
Ampak taka sm.
Upam da se spremenim.
Sm pa taka, da za prijatelje vedno najdem vzpodbudo, vedno sej bo... vse se bo zrihtal... ne obupat,...zase pa... uh ...težko najde mzase neko vzpodbudo ko mi gre vse narobe.
ampak zdej sm že zajadrala izven teme...ja skratka... menim da se premalo cenim ( bom mogla mal razmnislt o tem).

[Venesa]

Ko pride vprašanje koliko se cenimo obstanemo ob tem vprašanju in se zamislimo. in bom reekla včasih niti ne najdemo pravega odgovora na to vprašanje. Je pa res da velikokrat prej znamo prisluhniti drugim in jim skočiti na pomoč. Ko pa bi morali zase kaj narediti pa ne najdemo prave rešitve in imamo občutek nemoči do sebe. Zakaj : To se nam dogaja ker največkrat vidimo druge, ki mislimo, da bomo zato nekaj vredni zato ker mu stojimo ob strani in ga bodrimo, takrat pa na sebe pozabimo. To pa ne b smeli. Je res , da včasih nastane taka osebna kriza, da ne vidimo ven nič ampak nimamo tudi moči, da bi poiskali pri osebi, ki ji najbolj zaupamo. Ker marcikdo misli in mu je nerodno"češ ta me ne bo razumel ali pa kaj pa on/a ve". Na tak nčin ne bi mi smeli gledat.
ZATO OBSTAJAJO PRIJATELJI-CE DA SI POMAGAMO,PRISLUHNEMO.
LP
Venesa