195 replies to this topic

[Kinky]

State of Play (2009)



Find The Truth

A petty thief is gunned down in an alley and a Congressman's assistant falls in front of a subway - two seemingly unrelated deaths.
But not to wisecracking, brash newspaper reporter Cal McAffrey who spies a conspiracy waiting to be uncovered.
With a turbulent past connected to the Congressman and the aid of ambitious young rookie writer Della Frye,
Cal begins uprooting clues that lead him to a corporate cover-up full of insiders, informants, and assassins.
But as he draws closer to the truth, the relentless journalist must decide if it's worth risking his life and selling his soul to get the ultimate story.


Odlična politična drama oziroma akcija, ki se ni brez razloga znašla v tem razdelku foruma. Zakaj?

Odlikuje jo odlična zgodba s presenetljivimi razpleti, z več kot odlično igralsko zasedbo, a o tem kasneje.
Najbolj mi je bilo všeč, da me je film spominjal na dobre stare filme, z res dobrim zapletom, in počasnim
odkrivanjem tančice, ki pripelje do konca, a s to razliko, da že ko misliš, da je konec, temu še ni tako.

Neverjetno dober tempo, ki se stopnjuje, in ustvarja napetost, tako da te iz kadra v kader bolj zanima kdo
vleče niti. Pred kratkim sem si ogledala The Ides of March, ki mi je tudi bil zelo všeč, a ta film mi je bil
še bolj, saj je kompleksnejši in s tem bolj zanimiv. Obema je skupno to, da nam dovoli vstop v politični
svet in da smo priča korupciji medtem ko spoznavamo, da ni nihče nedolžen.

Odlična igralska zasedba, seveda na prvem mestu najboljši Russel Crowe, ki ni en tistih igralcev,
ki bi mi bili ekstra pri srcu, saj mu ne uspe, da bi me vedno navdušil, a tu se odlično odreže v vlogi
novinarja idealista, ki se znajde v nezavidljivi situaciji, in se mora odločati med lastnim poklicem in
prijateljstvom z Benom Affleckom, ki je soliden, mislim pa, da še ni dosegel najvišje točke svoje kariere, ter
da bomo njegovo najboljšo vlogo še videli. Omembe vredni so seveda tudi Rachel McAdams,
Hellen Mirren ter Robin Wright Penn, a je vsaj za moje pojme junak tega filma ravno Crowe.

-10

[Špela]

TAHRIR 2011: The Good, The Bad and the Politician (2011)



Izvrsten dokumentarec o egiptovski vstaji, ki se je pričela 25.1.2011. Film je, glede na naslov, razdeljen v tri dele:

• The Good so pričevanja udeležencev shoda civilne nepokorščine, v katerem je bilo sprva udeleženih le kakih 70 ljudi, nato pa se je bliskovito širil. Proteste je zaznamovala res odlična spontana organizacija, npr. bolnico na terenu so organizirali v enem prehodu, kjer so prvenstveno trgovine, ob zavzetju trga Tahrir so znotraj organizirali avtonomno cono, kjer je vsakdo počel, kar je želel oz. najbolje znal, ljudje so peli, pisali transparente, se družili, en gospod je zastonj strigel in bril, ker je brivec. Udeleženci so prispevali full dobra pričevanja. Študent fotografije je dva dni pred revolucijo odpotoval na Dansko, kjer je dobil štipendijo, in se vrnil, da je fotografsko dokumentiral dogajanje in kasneje pripravil razstavo.
• The Bad so pričevanja uslužbencev državne varnosti in policije, ki so bili v času vstaje na položajih. Ne glede na njihova prepričanja so morali predstavljati državo, torej Mubaraka in 'ščititi' narod. Samo eden od pričevalcev je dovolil snemanje tako, da se ga je videlo v obraz, ostala dva ne.
• The Politician je pa full dober ironičen in humoren historičen prikaz Mubarakovega vladanja in diktatorstva ter orisi njega kot človeka, vladarja, politika in najvišjega predstavnika države.

Mene je dokumentarec zelo impresioniral, napolnil z žarom; ko vidiš vse te ljudi, ko začutiš, kolikšno moč imajo, ko končno lahko izrazijo mnenje; sploh pa vsa ta organizacija in učinkovitost, nepozabno.
Priporočam! Res dobra kontra 'poročanjem', ki smo jim bili priča v zahodnem svetu pri poročilih.

10/10

[Kami]

The Usual Suspects (1995)




Največji trik, ki je uspel hudiču, je bil, da je prepričal ljudi, da ne obstaja.

Osumljenih pet (izvirno The Usual Suspects) je ameriški neo-noir film iz leta 1995. V svetu, kjer ni nič tako, kot se zdi, morate pogledati dlje od privedenih osumljencev. Najboljša kriminalka devetdesetih, odlična igralska zasedba, eden najboljših filmskih preobratov vseh časov in Keyser Soze je tako postal legenda. Scenarij ki je bil celo nagrajen z oskarjem.


Vsebina:
Skupino osumljencev sestavljajo pokvarjeni nekdanji policist Keaton (Gabriel Byrne) , vročekrvni psihotik McManus (Stephen Baldwin), razdražljivi Hockney (Kevin Pollak), nepredvidljivi Fenster (Benicio Del Toro) in pohabljeni Verbal (Kevin Spacey).
Skupina se sreča na policijski postaji, kjer so pripeljani kot osumljenci kraje tovornjaka z orožjem. Po srečanju se neobtoženi dogovorijo za skupno sodelovanje pri ilegalnih poslih, ki so tako ali drugače povezani z mitičnim kriminalnim šefom z imenom Keyser Söze.

Film je narejen tako, da šele na koncu vidiš kako dober dejansko je. Res pa je, da naknadni ogledi drastično izgubijo na zanimivosti in misterioznosti, a je zato prvi ogled toliko bolj pretresljiv. Sicer je film prikazan kot pripoved Verbala Kinta detektivu o dogodkih, ki jim je bil priča. Zgodba skače med pogovorom in razburljivo zgodbo, kar pripomore filmu vzdržati napetost in razburljivost, kajti v takšnem primeru filmske zgodbe režiserju ni potrebno pokazati nepomembnih prehodnih delov, lahko preide na samo ključne dele, brez izgube rdeče niti. Režiserju Singerju je odlično uspelo voditi gledalce kamor je on hotel, seveda s pomočjo odličnih igralcev. Žalostno je le, da vam lahko nekdo le z enim kratkim stavkom pokvari ta film ter vam vzame čar te zgodbe za vedno. Če si ga še niste pogledali ga poglejte čimprej.

Še par zanimivosti o filmu:
- Kevin Spacey je za svoje delo prejel oskarja za stransko vlogo.
- Oskarja je dobil tudi scenarist Christopher McQuarrie.
- Vsi igralci so delali pod svojimi rednimi honorarji.
- Posnet v 35-ih dneh za 6 milijonov dolarjev.
- S težavo so zbrali finančna sredstva za film zaradi nelinearne zgodbe in veliko dialogov.
- Scenarist McQuarrie se pojavi v filmu oblečen v policaja in je osnovno idejo za film dobil med čakanjem v vrsti pred kino dvorano.

Ocena 10/10

[Ana]

We need to talk about Kevin

Pogledala sem ta film in se popolnoma podpišem pod mnenji predhodnic.
Kevin je res "slabo seme", tudi sama mislim da je ta teorija bolj verjetna, ker sem imela tekom filma občutek, da ga ima Eva rada, da si želi samo kanček njegove ljubezni nazaj (takrat ko mu bere pravljice in se on stisne k njej, prvič). Sem se zelo vživela v njeno vlogo in se mi zdi prav srhljivo, da rodiš takšnega otroka, ker jaz verjamem da so nekateri ljudje pač zlobni (ampak tole s Kevinom je res skrajnost),
Dodala bi še, da sta Tilda in Ezra res blestela, predvsem Ezra. Meni je odigral fenomenalno, prav videla sem zlobo v njegovih očeh in tisto nečimrnost in nepovezanost s svetom. Odličen film, priporočam.

10/10

[Freya_]

Temple Grandin (2010)



Film oz. biografija avtistične znanstvenice Temple Grandin - nekje od srednje šole dalje, nekaj je tudi izsekov iz otroštva. Film je osredotočen predvsem na čas njenega šolanja, na težave, s katerimi se je soočala zaradi avtizma in predvsem - kako se je z njimi soočala, kako jih je premagala in postala izjemno uspešna znanstvenica. Zgodba o boju in talentu, res je dober film, zelo inspiring.

10/10

P.S. Jaz sem ga gledala s fantom ravno en večer, ko sem bila totalno na tleh zaradi faksa in je bil ta film prav tisto, kar sem potrebovala (čeprav pred ogledom sploh nisem vedela o čem govori in je bilo to veliko naključje). Tako da, lahko je ocena malo subjektivna (no, to itak vedno je).

[Kinky]

Once (2006)






Kljub temu, da pogledam kar veliko število filmov, se redko znajdem v tej temi, kar pomeni, da ni tako zelo veliko tistih filmov, ki bi me tako prevzeli,
da se znajdejo v predalu s tistimi najvišje ocenjenemi.

Ampak danes sem si končno ogledala film Once, za katerega sem sicer predhodno že slišala, tudi dokaj visoka ocena na IMDBju je obetala (7,9).
Na disku me je čakal 2 leti, mogoče še več, ampak se kar nisem in nisem spravila k ogledu, kot da bi na nek način čakala, da bo prišel pravi čas
za to. Nazadnje me je tako prevzel in me čustveno potolkel moj sicer najljubši film, Lost in Translation.

Zgodba je preprosta: fant in dekle, nimata imen, se spoznata na ulicah Dublina (lepi posnetki). Ona je po rodu Čehinja, in živi na Irskem
z mamo in majhno hčerko, on pa dela v očetovi popravljalnici sesalcev, ko pa ima čas na ulicah Dublina igra kitaro in poje.
Torej, zelo preprosta zgodba, ampak tako zelo iskrena. Brez nepotrebnih in kičastih olepšav. Tudi glavna karakterja sta odlična,
sploh on je bil popolna izbira (Glen Hansard, ki igra v bendu The Frames).

Da niti ne omenjam fenomenalnega soundtracka. Že dolgo nisem gledala kaj tako zelo .... lepega.


10

[Fluffy The Stud Eater]

A Single Man (2009)




Tale film sem že pred časom ocenila, a preskopo. Opisujem ga lahko le s presežki, gre resnično
za eno izmed mojstrovin na področju dram. Estetski izdelek, kjer ni nič povprečnega. Mislim, da ga
ni meni bolj všečnega načina prikaza žalosti, izgube … občutka nesmisla in samo-obstoja. Vsaka minuta
je vredna popolne zbranosti in pozornosti ter ti daje občutek nekakšne mešanice zadovoljne (ker gledaš
tako dober film) bridkobe (ker se z marsičem poistovetiš), skoraj vsak stavek mi da misliti.

Bežen dotik zgodbe – spremljamo glavni lik, Georgea, ki izgubi svojega partnerja v nesreči in se zategadelj
odloči končati svoje življenje. Ta njegova pot je nekako racionalno tragična, skrajno nepatetična in preprosto
iskreno žalostna. Globina njegovih misli in opažanj je brezmejna.

Colin Firth je z vlogo opravil brezhibno. Ob njem blesti tudi Julianne Moore, ki ima prav tako svojo

tragično zgodbo oz. je ovita v životarjenje spominov preteklosti.

Velja omeniti tudi izjemen soundtrack.

Pravzaprav bi poudarila tole predrzno mišljenje: tak film si ne zasluži, da ga gleda povprečno oko oz. povprečno
oko si ne zasluži takšnega izdelka. Film si zasluži le nadpovprečnega gledalca … gledalca, ki zazna in ceni presežek v filmografiji.

[Fluffy The Stud Eater]

Corpse Bride (2005)

 

 

Zadnje dni sem se pustila odpeljati v čudovit svet Tima Burtona. Nasploh imam zelo rada risanke oz.

animirane filme, a jim nikoli ne dam dovolj priložnosti. Sama sreča, da se je ta navada končala, saj se

ob gledanju neizmerno zabavam. Ena izmed najboljših je zagotovo tale, ki jo ocenjujem. Grafika je čudovita,

detajli na obrazih in nasploh karikaturna mimika so neprecenljivi, blazno zabaven in črno obarvani humor pa

daje izdelku nesporno zanimivost in nadpovprečnost. V risanki je smrt prikazana kot nekaj, kar ni nič strašnega ..

nekaj, kar ni tragičen konec, ampak je dejansko svet mrtvih še bolj razposajen, komičen, prijazen, sočuten kot pa

svet živih. Prav tako so prisotne dobre melodije! Zgodba se odvija okoli poroke med mladima Victorjem in Victorio,

poroka pa je sprva sforsirana s strani egoističnih staršev, ki imajo svoje cilje – predvsem obubožani starši od Victorie.

Zadeve pa se nepričakovano zapletejo, ko nerodni Victor v temačnem gozdu vadi snubitev. Dobi namreč na njo tudi

odgovor!  Naj omenim, da nisem bila v najboljšem razpoloženju, ko sem se spravila k ogledu, pa sem se kar nekaj krat

nasmejala. Zelo verjetno je, da jo bom še kdaj pogledala, ker je tako več-nivojsko bogata, da to zagotovo ne bo dolgočasno.

10/10

 

 

 

Coraline (2009)

 

 

Tale risanka sicer ni delo T. Burtona, a se vendarle lahko uvrsti v sam vrh najboljših.

Zgodba je nekoliko kompleksnejša, dokaj morbidna. Coraline je majhno dekle, ki se sooča

z osamljenostjo in ignoranco staršev, ki se ukvarjata s službenim projektom. V duhu zanemarjenosti

s strani staršev, Coraline začne odkrivati paralelni svet skozi skrivnostna vrata, kamor jo ponesejo poskočne

miši. Vse je takorekoč idealno. A poznamo tisti pregovor – If it seems to good to be true, it probably is.

In tako se stvari začnejo napeto zapletati. Čudovito!

10/10

[Špela]

THE HUNT (2012)

 

 

Obožujem Thomasa Vinterberga (The Celebration, It's All about Love itd ... ) in tudi z novim filmom ni razočaral.

Film je posnet po pravilih Dogme 95, ki sta si jih leta 1995 izmislila s Von Trierjem (http://en.wikipedia.org/wiki/Dogme_95), meni je tak način prikaza filma neizmerno blizu, prav začutim dogajanje, zelo ga približa, nič ni odvečnega.

 

V filmu spremljamo življenje v manjši skupnosti, kjer protagonist Lucas po zaprtju lokalne šole zdaj dela v vrtcu, delo z otroki ga izpolnjuje, saj je v življenju zelo osamljen, ker sta z bivšo punco narazen, pri njej pa živi tudi njun sin Markus, ki ga Lucas zelo pogreša. Zbliža se s Klaro, hčerko najboljšega prijatelja, ki se nekega dne v vrtcu zlaže, da naj bi ji Lukas 'pokazal tička', kar stori zaradi tega, ker ji Lukas prijazno razloži, da je poljubljanje na usta 'rezervirano samo za atija in mamico', tamala ga pa enkrat med igro skoraj zaliže. Ravnateljica vrtca seveda 'ustrezno ukrepa', kar rezultira v Lucasovem izobčenju in valu nasilja nad njim. Ker so vsi novi začetki težki, se Theo, Lucasov najboljši prijatelj, na božični večer le odpravi k njemu, kjer se pogovorita, kajti Klara začenja govorice o nadlegovanju zanikati, ker ji je žal tega, kar so povzročile. Konec dober, vse dobro? Film se konča s prekrasno sceno lova, ko Markusa uvedejo v lov, strel le za las zgreši tarčo. Kdo je streljal in kdo/kaj je bil tarča?

 

Film odlikuje odlična igra male Annike Wedderkopp, ki upodobi Klaro ter Maddsa Mikkelsenna (Lucas). Film je odlična metafora sodobnega lova na čarovnice in percepcije resnice in kaj in iz katerih razlogov nekaj jemljemo kot resnično. Film o zvestobi, prijateljstvu, novih začetkih, krutosti nam najbližjih, nemoči in besu.

 

Na včerajšnji razprodani premieri v Kinodvoru smo po projekciji dobili vsak flašo Tuborga.

 

Vsekakor priporočam!

 

10/10

 

[Kinky]

Po dolgem času ena recenzija.

 

 

12 Angry Men (1957)

 

 

Predstavljam vam, po mojem skromnem mnenju, eno boljši sodnih dram, kar sem jih imela čast videti. Pa sem jih videla malo morje, saj je to ena tistih tematik,

ki me izjemno zanima. Film je ČB, dolg samo eno uro in pol, moram omeniti, saj so dandanes vsi filmi dolgi minimalno dve uri. Res je, gre za precej kratko

predstavo, ampak istočano za zelo intenzivno dogajanje. Poudarek je sicer na dialogu, ki pa mu težko slediti. Vključena je tudi študija karakterjev,

kmalu se pokaže, da porotniki gojiji predsodke, ki seveda vplivajo na razplet dogajanja. 

 

Film se začne tako, da vidimo sodnika, ki dvanajstim porotnikom daje navodila, ki so sledeča: odločiti se morajo o usodi mladostnika iz sluma, ki je obtožen

umora lastnega očeta. Odločitev mora biti soglasna, in če se zgodi, da se odločijo, da je obtoženec kriv, ga čaka obvezna smrtna kazen. Nato se dogajanje preseli v

majhno sobo, kjer se porotniki začnejo pogovarjati. Že takoj postane jasno, da se jih je večina že odločila, in da se ne nameravajo pogovarjati: po njihovem mnenju

je fant kriv. Samo en porotnik, porotnik številka 8, vedno fenomenalen Henry Fonda, v simbolično beli obleki, se s tako odločitvijo ne strinja. Pove, da glede na to,

da se odločajo o življenju ali smrti človeka, bi temu lahko namenili več časa, in se o tem bolj pogovorili. Tako, več pa ne bom napisala, da ne izdam kako se film

razplete in tudi konča. 

 

Film je napet od začetka do konca, ter zelo zanimiv. Gledalca prisili k temu, da tudi sam razmišlja kako bi reagiral, če bi bil del takšne in podobne skupine.

Igra vse dvanajstih igralcev (od katerih ni več nihče živ) je fenomenalna, ne morem je drugače opisati. Na film so se pripravljali en lep čas, vaje so trajale

več tednov, režiserjev namen pa je bil, da so več časa skupaj zaprti v tej sobi, da bi bilo vse skupaj čimbolj pristno. Pustil je, da vadijo brez da bi snemal,

tako da so ure in ure, ter dneve in dneve preživeli zaprti v eni sobi.

 

Kamera je tudi omembe vredna, najprej kaže porotnike od zgoraj, na koncu pa od spodaj, tako da sleherni gledalec dobi občutek klavstrofobije,

posledice zaprtja v sobi z istimi ljudmi, ponazarja brezizhodno situacijo, kateri se ne morejo ogniti brez da sprejmejo soglasno odločitev.

 

Film je mojstrovina, in UKAZUJEM, da si ga vsi pogledate. Vzelo vam bo samo uro in pol časa, bogatejši pa boste za dobro izkušnjo in spoznanje,

da dober film delata dobra zgodba in dobri igralci, in popolnoma nič drugega.

 

Ocena: 10

 

 

 

 

 

[monni]

Rush

 

 

Film temelji na resničnih dogodkih in prikazuje zakulisje dogajanj v formuli 1, v kateri je v 70-tih letih 20. stoletja trajalo večno rivalstvo med angleškegim voznikom Jamesom Huntom ter avstrijcem Nikijem Laudo. Lauda je leta 1976 doživel nesrečo, ki ji j skoraj podlegel. Le nekaj tednov po tem je bil že za volanom in ponovno izzval tekmeca Hunta.

 

Poglaviten razlog za ogled filma je bil,da v njem nastopa en meni najljubših igralce Daniel Bruhl.Večina filmov,ki sem jih pogledala v katerih nastopa so pri meni visoko ocenjeni( Good bye Lenin,Un poco de chocolate,Inglourious basterds,Eva,The Countess,...).Pritegnila me je tudi vsebina,saj imam rada biografije,filme,ki temeljijo na resničnih dogodkih.Film je pritegnil že od samega začetka.Takoj je sprožil tisti neučakan občutek kaj se bo zgodilo,kako bo izvedeno.Pri tovrstnih filmih je igralcem mogoče nekoliko težje,saj morajo osebo,ki jo igrajo dobro poznati.Mislim,da je bilo v tem primeru to opravljeno izvrstno.Chris Hemsworth mi je sicer nekoliko antipatičen a kolikor sem pogledala originalne posnetke Jamesa Hunta je res zadel bistvo in bil prava izbira za to vlogo.Tudi Daniel je odlično opravil.Zelo prepričlivo je oponašal naglas Nikija Laude,avstrijsko angleščino,pa tudi sicer komplet vlogo. Film me je ves čas držal v napetosti in vse kar lahko rečem je da si zasluži oceno: 10/10

[Kami]

The Age of Innocence (1993)






Daniel Day-Lewis, Michelle Pfeiffer, Winona Ryder


Society scion Newland Archer is engaged to May Welland, but his well-ordered life is upset when he meets May's unconventional cousin, the Countess Olenska. At first, Newland becomes a defender of the Countess, whose separation from her abusive husband makes her a social outcast in the restrictive high society of late-19th Century New York, but he finds in her a companion spirit and they fall in love.


Ta film sem včeraj ziher že ene petič gledala, če ne še večkrat. Zgodba o odrekanju ljubezni, o kršenju pravil, o hrepenenju čez celo življenje po tistem, česar si si vedno najbolj želel. Toplo priporočam, zagotovo eden najboljših filmov o grenkobi in ljubezni.
 

 

New York, 1870. Tipičen newyorški aristokrat  in ugledni mladi odvetnik Newland Archer je zaročen s potomko bogate in ugledne družine May Welland. Stroga družbena pravila mu prepovedujejo hitro poroko in dolga doba čakanja načenja njegove živce. Razvedri ga prihod sestrične njegove neveste grofice Ellene Olenske, ki skuša ubežati ponesrečenemu zakonu.

Ko starejši lepotici prizna ljubezen, ga doseže tudi težko pričakovana novica, da je njegova poroka s krhko mladenko dovoljena.

 

Film je posnet po istoimenskem romanu Edith Wharton, prve ženske, ki je dobila Pulitzerjevo nagrado.

 

 

 

Mnenje: Jaz sem ga tudi zadnjič gledala že vsaj tretjič in mi je fantastičen, prava mojstrovina. Vsi trije glavni igralci se res zlijejo s svojimi vlogami in prikažejo vrtinec čustev (na vzven ali navznoter). Newlanda Archera igra vedno odlični Daniel Day-Lewis. Tokrat nima ravno močne  karakterne vloge, a kljub temu pokaže neverjeten razpon čustev na obrazu oz. očeh (prizor v gledališču je res nekaj posebnega). Njegovo zaročenko igra Winona Ryder, ki je "popolna" mlada dama, brez napak. Vedno nasmejana, ustrežljiva, prilagodljiva, skromna - same pozitivne vrline. Ko začuti, da njen zaročenec ni več siguren v svoja čustva do nje, mu celo prepusti odločitev, ali si premislil. Vendar kasneje tudi ona pokaže, da ni samo lepa zunanjost. Fatalna ženska v filmu pa je grofica Ellena  Olenska, ki jo super upodobi Michelle Pfeiffer. Je nekoliko starejša, izkušenejša ženska, ki je zapustila svojega moža in s seboj v družbo, ki je obsedena s pravili in protokoli,  pripeljala "tono svoje prtljage". Ni tako zapeta, precej svobodomislena in dovoli si stvari, ki so v družbi skoraj da nezaslišane.

 

FIlm nam lepo prikaže razkol med pravo ljubeznijo in hrepenenjem na eni strani ter odločitvami, ki so pravilne oz. pričakovane za tedanjo aristokratsko družbo in družino/sorodstvom na drugi strani.

 

Ocena 10/10

[Kami]

As Good as It Gets (1997)

 

Vsebina: Melvin Udall je newyorški pisatelj, ki ima obsesivno-kompulzivno motnjo. Njegovo življenje se spremeni, ko njegovega soseda homoseksualca pretepejo in mora v bolnišnico. Ob vsem tem natakarica Carol  začne negovati svojega bolnega sina, zato Melvin ne more mirno zajtrkovati. Sledi vikend, med katerim vsi trije spoznajo pravi pomen vedre plati življenja.

 

Mnenje: fantastična komična drama, ki pa vsebuje več odličnega humorja, kot pa večina novodobnih komedij. Melvin Udall (fantastičen Jack Nicholson) je pisatelj ljubezenskih romanov, vendar v resničnem življenju, je vse prej, kot kakšen njegov knjižni lik. Je zlovoljen, nadvse rasističen, tečen, zajedljiv psihiatrični bolnik z obsesivno - kompultivno motnjo. Njegov sosed je homoseksualni sosed Simon (Greg Kinnear), ki živi sam s svojim kužkom. Simon je naiven in občutljiv slikar, ki po spletu okoliščin pristane v bolnici in še bankrotira. Spoznamo pa tudi natakarico Carol (Helen Hunt), kamor Melvin hodi vsak dan na kosilo in mu zaradi njegovega nepriljubljenosti samo še ona streže in prenaša njegove muhe.

 

Prvo spremembo v Melvinovem življenju prinese sosedov kuža, ki ga mora proti svoji volji čuvat; kmalu pa se nanj naveže in se tudi sam začne spreminjati v toplejšo in prijaznejšo osebo. Sledi vikend, ki vse tri osebe poveže.

 

Celoten film je poln enkratnih dialogov, Melvinove zbadljivke so res nekaj najboljšega. Tudi igra vseh glavnih igralcev je super, prav tako pa bi še omenila Simonovega agenta Cuba Gooding Jr - ki je prav tako ukradel nekaj odličnih trenutkov.

Jaz sem se res velikokrat od srca nasmejala, čeprav sem film že gledala pred leti. Prav pisan mi je na kožo, kjub predvidljivemu koncu.

 

Ocena 10/10

[Kami]

The Bridges Of Madison County (Najini Mostovi) 1995



Drama: Fotograf Robert Kincaid in gospodinja iz Iowe Francesca Johnson ne želita spremeniti toka njunih življenje, pa vendar ne bi rada izgubila pravkar najdene ljubezni....

Zame ena izmed najlepših ljubezenskih zgodb, posnetih na filmski trak.

 

Pripoved se začne, ko že odrasla otroka Francesce Johnson brskata po njeni zapuščini, med katero je tudi želja, da se njen pepel raztrese ob znamenitem mostu v bližini. Tako iz maminih zapiskov izvesta njeno najbolj skrivnostno zgodbo štirih dni, ki so ji za vedno ostali v spominu. Zgodilo se je že pred leti, ko sta bila otroka še majhna in sta z očetom za nekaj dni odpotovala na sejem. Frencesco je sredi samote zmotil fotograf Robert Kincaid, ki je hotel slikati mostove Madison Countyja, pa je zgrešil pot. Že po prvih spregovorjenih besedah je med njima vzplamtela iskrica in strasti so ju vodile na svojo pot.

 

Za moje pojme čista 10-ka in se me dotakne vsakič, ko si ga pogledam.

In vsakič se sprašujem kaj bi naredila jaz v tistem dežju. Še danes nimam odgovora in ga verjetno nikoli ne bom imela... vedno bolj pa razumem njeno odločitev.

[Jinadaze]

En man som heter Ove / A Man Called Ove (2015)

 

 

Presunljiva švedska drama, posneta po istomeinski knjigi, ki pripoveduje o upokojencu, jeznem na cel svet, ki mu je pred kratkim umrla žena in ji še sam poskuša slediti. Skozi film spremljamo njegovo življenjsko zgodbo in družinske tragedije, ki so ga izoblikovale v takega človega. Ko se v sosesko, v kateri je osamljen in izoliran in jo pozna do potankosti, priselijo novi sosedi, se mu življenje obrne na glavo in je prisiljen nekatere reči videti v drugačni luči. Spoznavamo, da se za masko  težaškega, skrajno hladnega in zagrenjenega možaka skriva mož z velikim srcem, ki je brezmejno ljubil svojo pokojno ženo, ki je bila srčna, močna in razigrana ženska, polna življenja.

 

Dva citata iz knjige:

 

“Ove had never been asked how he lived before he met her. But if anyone had asked, he would have told them that he never lived before he met her. And not after either.”

 

“We always think there's enough time to do things with other people. Time to say things to them. And then something happens and then we stand there holding on to words like 'if'.”

 

Mene se je film izredno dotaknil, veliko sem se smejala in tudi jokala. Škoda, da ni več takih oz. da so spregledani. Ker v njem nisem videla niti enega minusa in se mi zdi eden najboljšh in na najbolj ganljiv način predstavljenih zgodb tega žanra, mu dajem najvišjo oceno.

[Matilda]

Nocturnal Animals

 

A "story inside a story," in which the first part follows a woman named Susan who receives a book manuscript from her ex-husband, a man whom she left 20 years earlier, asking for her opinion. The second element follows the actual manuscript, called "Nocturnal Animals," which revolves around a man whose family vacation turns violent and deadly. It also continues to follow the story of Susan, who finds herself recalling her first marriage and confronting some dark truths about herself.

 

 

 

Pisanje recenzij mi ne gre najbolje od rok, zato bom prilepila kar tole: http://www.rtvslo.si...ne-ptice/407315

 

Gre za temačno in žalostno dramo, ki vzbudi kopico občutkov od smeha pa do groze in je tako napeta, da postaneš cel zakrčen in na koncu ostaneš brez besed.

Ne vem, kdaj je nazadnje imel kateri film tak efekt name. Zaslužil bi si precej več kot samo nominacijo oskarja za stransko vlogo(?)

Scenarij je od prvega do zadnjega momenta vrhunski, že uvodna scena je precej provokativna, konec pa tako preprost, a hkrati izjemno pomenljiv in logičen.

Amy in Jake sta fantastična v svojih vlogah, sploh kako dobro sta tudi samo z mimiko obraza in pogledi prikazala čustva.

 

Res priporočam kot filmsko "poslastico", kot sem pa že napisala, je film temačen in mestoma tudi precej nasilen.