219 replies to this topic

[Ana]

Upam da take teme še ni blo. Sem vpisala v iskalnik - ni nič našlo, pa še prečekirala sem celi forum in nič podobnega.


Jaz osebno sem mnenja, da ljubezen oz. parterstvo na daljavo ne mora trajati dolgo. Če se vidita naprimer vsak mesec enkrat al pa na dva mesca, se mi zdi to ful ful malo in pomojem ne more delovat. Problem je v tem, da je vsak v svojem okolišu, vsak pozna drugačne ljudi in potem se tut interesi začnejo razhajat. Jaz mislim, da v taki zvezi ne bi mogla funkcionirat !

No torej punce, kaj za vas pomeni ljubezen na daljavo ? Se vam zdi, da je to izvedljivo al ne? Je imela že katera kake izkušnje na tem področju ?

[inchika]

Zveza na daljavo je zame le riziko - kako boš utegnil spoznati partnerja v pravi luči, če se vidita le takrat ko sta oba dobre volje in vaju kar razganja od veselja da se končno vidita... sploh ga ne moreš spoznati kako reagira in se obnaša do tebe, ko je pod pritiskom... tistih par dni se pa vsak lahko lepega naredi! Mislim, da se lahko vredu spoznaš le ob rednih stikih. Kako si lahko ustvariš realno predstavo o vajinem ujemanju, če sta pa vsak na svojem koncu zemeljske oble ?!
Menim, da je taka zveza lahko uspešna le, če oba ne prikrivata svojih slabih strani in sta preprosto ta kar sta, da počneta vsakdanje stvar, ko sta skupaj, da sproti rešujeta nesoglasja... ampak konec koncev, to itak velja za vsako zvezo

[Frčica]

Mislim, da zveza na daljavo deluje. predvsem zato , ker jo imam sama že 5 let in ni bilo nikoli lepše kot je sedaj.
Inchika strinjam se, da je lažje skrivati svojo slabo plat če se malo vidiš. ne vem pa če je to "rezervirano" samo za zvezo na daljavo. skrivanje pa itak slej ko prej (pa ponavadi je slej) pride na dan, navsezadnje pa so tu tudi prazniki in počitnice, ko se vidiš malo dlje časa. Da o internetu ne govorim. Ni sicer v živo ampak bolje kot nič.
Slaba stran zame je, da v tistih dneh ko se vidiva skušam stlačiti čim več in potem dostikrat ni to tisto kar sem pričakoval. Prevelika pričakovanja (nasploh, če partnerju ne poveš kaj pričakuješ od njega tisti vikend, ampak naj bi to kar zavohal) so sploh problem, vsaj moj. Druga stvar pa je, da bi ga imela najraje skozi zase ,eprav vem,da nisem edina, ki ga želi videti.
Ni pa to za nepotrpežljive in ljudi, ki so vajeni imeti partnerja skozi ob sebi. Mogoče bolj za ljudi, ki so vajeni biti sami. Ne vem.

[Rianna]

da zveza na daljavo deluje ali ne je odvisno od posameznikov. koliko mu zaupaš in če ti je dovolj da se vidita npr. 1x mesečno. pravijo, manj se vidita bolj se imata rada, mogoče drži
jaz sem imela eno tako zvezo, ampak pač ni šlo. na koncu sva spoznala da nama je premalo kolikor se vidiva in raje končala vse skupaj..

[Frčica]

Hja, drugi rek pa pravi daleč od oči, daleč od srca.
Dovolj videti enkrat na mesec? seveda ni dovolj! Če imaš tako zvezo to ne pomeni, da ti je dovolj da ga vidiš enkrat na mesec, ampak za ovire, ki ti preprečujejo da bi ga videla večkrat. Ker, če ti je dovolj da ga vidiš enkrat na mesec, nekaj ni v redu. To zame ni ravno veza s prihodnostjo.
Imaš pa prav, da brez zaupanja ne gre. jaz svojemu fantu zaupam 99,9999%(dopuščam teoretično možnost...) in on meni tudi.

[DreamBaBy]

sm šla skoz vezo na daljavo, ampak ni blo lih velik uspeha. bla sva skupej 9 mescov, vidla sva se res ful mav, je bil u igri skoz irc pa msn, sam nikol to ne more nadomestit fizičnega stika. po 9 mescih me je tip prevarov, mi je to takoj povedov (vsaj to) in je bla ta zgodbica končana. zdej mi je velik bolš, ker mam fanta skoz na dosegu, sva u bistvu cele dneve skp, takoj je lohk pr men, če ga rabm. poznam pa tud primer, k je tip iz zagreba, punca pa iz mojga kraja (okolica lj) pa jima gre ful dobr. pač odvisn od človeka, zase pa vem da se u tako vezo nebi nikol več spuščala.

[Fluffy The Stud Eater]

No, midva z mojim sva tudi 150 km narazen, ampak jaz tega niti ne jemljem kot vezo na daljavo, sploh v Sloveniji je to malo smešno poimenovati, ker smo v vse strani sorazmerno bolj hitro kot ne.
Če pa pogledam na res pravo vezo na daljavo, kjer je res v igri opasna razdalja in veza pretežno laufa preko telefona/neta, pa je zame no go. Sem prepričana, da ne more to laufati. Ker niti ni prilike, da se bi razvila neka močna ljubav, ki bi potem dva držala skupaj, kljub tej daljavi. Tukaj se mi zdi, da gre ponavadi za oklepanje prvega vtisa... da nekdo na nas naredi jako impresiven vtis, ki se ga potem herojsko držimo kot pijanec plota in rahlo v oblakih poskušamo to vezo nekako furati. Nekaterim to sicer celo rata (sicer medmes se potem dogajajo takšne stvari, ki zame ne dokazujejo neke ljubavi, ampak ok), večini pa ne. Ker ni telesnega pristnega stika, ki je še kako pomemben za pravo ljubezen, to zna biti čez čas še kako velik problem. Pa so ne vem kakšni dobri nameni in zaupanje lahko tukaj prisotni... ljudje smo po večini družabna bitja, iščemo družbo, veselje/žalost v dvoje. In če nismo ful izolirani, slejkoprej se lahko kaj zgodi... Poleg tega, če imamo vezo na daljavo, nikoli zares ne ugotovimo (ker nimamo pogojev za to) ali je ta človek res vreden našega večnega čakanja in hrepenenja.

[Olivija]

Kaj pa taka ljubezen na daljavo: Da sta dva v zvezi, nato pa en odide/se preseli stran? Gre študirat v tujino(daleč stran)? (to pomeni, da gre stran, ne pomeni pa, da se ne bo vrnil, se pravi, dopušča se možnost da pridejo stvari (in a matter of time)) nazaj na stari tir, ali pa vsaj na približek tega?

Think about it. In povejte svoje mnenje.

[DiLeMa]

Dobr ste napisale, dečve.

Sama se pridružujem mnenju tistih, ki pravijo, da je zveza na daljavo nekako brez perspektive. Tle predvsem mislim zveze, ko se partnerja vidita enkrat na mesec ali celo samo parkrat na leto ter skupaj nikoli ne preživljata daljšega obdobja (ali pa zelo redko). Se mi enostavno zdi, da na tak način ne moreš spoznat človeka tako, kot bi ga moral - torej kako se giblje v različnih okoljih in v različnih situacijah, kakšne so njegove vsakodnevne navade in podobno - to pa so stvari, ki se zdijo meni ključnega pomena, saj se šele na tak način resnično vidi človekov karakter.

Se mi tudi zdi, da lahko na tak način hitro pride do idolatrije, torej nekako prekomernega cenjenja in 'čaščenja' partnerja, ker se seveda med tistimi kratkimi srečanji predstavi kot človek takorekoč brez napak. Sej smo vsi taki, poskušamo nekako poskrbet, da bi nas naši objekti poželenja ( ) videli v čim lepši luči, kar je še toliko lažje, če so srečanja redka in se lahko nanje dobesedno pripraviš.

Sklepam tudi iz svojih izkušenj, ker se s fantom videvava samo med vikendom (pa še takrat nisva skupaj vedno čist tolk kot bi želela, ker so določene obveznosti) in se včasih počutim od njega nekako odtujeno, čeprav sva tudi med tednom skos v kontaktu (telefon, MSN). In tudi lahko rečem, da sem poleti, ko sva bila recimo skupaj na morju, v tistih šestih dneh nekako izvedela o njem več in se z njim zbližala bolj, kot prej v nekaj mesecih vikendaškega videvanja. Zato sem zagovornik tega, da je za dobro zvezo zelo potreben reden fizični kontakt, da vidiš, kako si s partnerjem kompatibilen v vsakodnevnih življenjskih situacijah.

[Fluffy The Stud Eater]

Se mi tudi zdi, da lahko na tak način hitro pride do idolatrije, torej nekako prekomernega cenjenja in 'čaščenja' partnerja, ker se seveda med tistimi kratkimi srečanji predstavi kot človek takorekoč brez napak. Sej smo vsi taki, poskušamo nekako poskrbet, da bi nas naši objekti poželenja ( ) videli v čim lepši luči, kar je še toliko lažje, če so srečanja redka in se lahko nanje dobesedno pripraviš.

Ti bi res lahko ene poste v mojem imenu pisala!

[*naca*]

Jst sm mela dve veze na daljavo, sicer sm se z enim partnerjem videvala vsak vikend, ampak na koncu sm vedno ugotovila da to ni to, enostavno sm ful pogrešala tisti občutek ko lahko svojega fanta pokličeš ko si ga zaželiš imeti ob sebi, okej sej obstaja telefon/msn..itd. sam to ni isto kot če se lahko stisneš k njemu.
Pa pr men je biu partner iz druge države, to pomen da je on meu drugačno razmišljanje, drugačno okolje,drugačne načrte za prihodnost itd.. Tko da jst mislim da se ne bi več spuščala v tako vezo, nikoli pa ne smeš reči nikoli

[Frčica]

Se strinjam, da je zveza na zares veliko daljavo težka, ampak ni nemogoča. Moja sestra jo namreč ima leto in pol in ji zaenkrat gre. Vidita se na prib. enkrat na 2-3 mesece za prib. en teden. Moram rečt, da to ne vem če bi zmogla (sicer sem to rekla tudi za tip zveze kot jo imam zdaj preden sem ga spoznala in pojedla zarečeni kruh) predvsem, ker ni nič rečeno, da se bo to v bližnji prihodnosti (ali sploh) kaj spremenilo.

[Hannah]

Jst se tudi strinjam, da je veza na daljavo težka... Že Dilema je napisala, da potem človeka ne moreš spoznat, tako kot bi ga, če bi bila stalno skupaj... Njegove navade, razvade, reakcije v določenih situacijah...

In hja... Tud različno pojmujemo očitno vezo na daljavo. Jenna je rekla da ji 150 km ni veza na daljavo... Recimo men je, oz. mi je bla... Pa sva bla z bivšim samo 85 km narazen, ampk kot je rekla Dilema, ne moreš bit dovolj skupej... Je pa res, da je to odvisno od človeka... Mogoče mi pri Mr. Pravem ne bo problem skočit v avto in v drugi konec Slovenije

Če bi se pa moj partner odločil za študij v tujini, bi pa verjetno šla z njim... Vsaj ena možnost da sva skupaj, drugače je tako al tako obsojeno na propad...

[Frčica]

Midva sva narazen 250 km, na začetku pa 90 km. In kose je odločil za nadaljevanje študija v tujini nisem šla z njim. In to ne pomeni, da ni mr. pravi. In ni obsojeno na propad.

[Princeska]

..

[black_sweety]

Problem v teh daljava zvezah je v tem, da dvomimo v partnerjevo zvestobo, zaupanje, ljubezen...
Prepricani smo, da nas bo partner pozabil, si nasel drugega, nas prevaral,...
pozabljamo pa, da se to lahko zgodi tudi, ce zivimo z njim next door, ce ga imamo na dosegu roke, tako rekoc 24/7 visimo z njim...

Bi rekla, da zveza na daljavo lahko funkcionira in obstoji. Kot v vsaki zvezi, je to odvisno predvsem od obeh udelezencev, ki to zvezo tvorita. Se pravi od njunega karakterja in osebne zrelosti.

[Hannah]

Midva sva narazen 250 km, na začetku pa 90 km. In kose je odločil za nadaljevanje študija v tujini nisem šla z njim. In to ne pomeni, da ni mr. pravi. In ni obsojeno na propad.

No sej frcica, tko jst mislm... Ampk bolj kot ne zaradi lastnih izkušenj.. Meni se pač ni obneslo...
Važno da se tebi, good for you!!!

[Frčica]

No sej frcica, tko jst mislm... Ampk bolj kot ne zaradi lastnih izkušenj.. Meni se pač ni obneslo...
Važno da se tebi, good for you!!!

Nisem hotla, da bi to izpado kot prepričevanje v moj prav
Samo hotla opozorit na različne izkušnje.

[Hannah]

Nisem hotla, da bi to izpado kot prepričevanje v moj prav
Samo hotla opozorit na različne izkušnje.

Nisem dojela kot vsiljevanje mnenja, edino prov da poveš kot misliš, ane

Sto ljudi, sto čudi pravjo...

[moški]

kaj si nora