92 replies to this topic

[Neytiri]

kot iz kakšne pravljice je

[Kalypso]

Res je. Mene je Colmar res očaral. Se vrnem še enkrat v poletnem času.

[Kalypso]

Prejšnji teden sem obiskala Lyon. Ker je bil bolj last minute izlet, katerega osrednji del je bil ogled polfinala evropskega prvenstva v nogometu, sem se nanj odpravila brez kakršnih koli pričakovanj. Posledica tega je, da sem bila prav prijetno presenečena nad tem kaj mesto ponuja. Lyon je prav simpatično mesto z čudovitim starim delom mesta (Vieux Lyon), ki je vključen na UNESCOvo listo svetovne dediščine. Ta stari del mesta izvira iz 16. stoletja, iz obdobja renesanse in je se je v enaki obliki ohranil vse do danes. Ozke ulice in stavbe z izveski so polne karakterja preteklih stoletij.

[attachment=9042:IMG_5348.JPG][attachment=9043:IMG_5328.JPG]

 

Tudi novejši del mesta, ki ga krasijo stavbe mi je bil zelo všeč.

[attachment=9040:IMG_5326-1.JPG][attachment=9041:IMG_5225.JPG]

 

Mesto je bilo polno navijačev, ki so se v duhu prijateljskega rivalstva skupaj zabavali pred tekmo. To je ustvarilo prav posebno atmosfero, zaradi katere sem se prav veselila večerne tekme. Stadion na katerem se je odvijala tekma je bil pred prvenstvom obnovljen in je definitivno eden lepših kar sem jih imela priložnost obiskati. Za varnost je bilo dobro poskrbljeno - nisem več štela kolikokrat so nas pred vstopom na stadion pregledali. Sama tekma je bila super. Razen zadnjih dvajsetih minut prvega polčasa je bila igra zanimiva. Vzdušje, ki so ga pripravili navijači Walesa in Portugalske je bilo eno boljših, kar sem jih doživela na nogometnih tekmah. 

[attachment=9039:IMG_5275.JPG]

 

 

[Anouk]

Immersive Van Gogh exhibition

 

https://external-pre...c7e9404195e78aa

[Frčica]

Pretekla dva tedna sva se potepala po Normandiji in Bretanji.

 

Šla sva z avtom.

Prvo noč sva prespala v Metzu(dobrih 12 ur vožnje, kdorkli pizdi čez slovenske ac, naj gre na nemške od Munchna do Stuttgarta), Metz sva le obhoidla, bolj v iskanju kaj odprtega našla nisva nič in najinemu gostitelju pojedla skoraj ves prepečenec. Kaj klavrn začetek obiska gurmanske države. Metz sicer deluje zelo lepo mesto, katedralo sem si seveda pogledala.

Naslednji dan sva šla v Giverny, vasica, znana kot dom impresionista Moneta. Tam si je uredil park. Malo sicer dvomim, da je bil v njegovem času tudi tako razkošen, ampak je lepo. Najbolj sem uživala v njegovi hiši.

Spala sva malo ven iz Rouena, ki sva gla šla zvečer pogledati. Na poti do tja mi je kapnilo zakaj je skoraj vse zaprto, 14. julij državni praznik. Rouen name ni naredil tako dobrega vtisa. Katedrala pa seveda spektakularna. Ob večerih(ne vem, ali vsak dan) na pročelje projicirajo zgodbe o mestu, državi. Zelo dobro narejeno. Si upam trditi, da naša škofija tega ne bi dovolila.

Naslednji dan sva se vozila ob Cote dalabastre. Čudovita obala s klifi, najbolj znan je Etretat. Kljub temu, da je to bolj ali manj turistično mesto naju je res očarala pokrajina. Je pa mrzlo in zelo je pihalo. Popoldne pa se je vreme popolnoma obrnilo in je bilo vroče.

Iz Etretata sva šla proti delu Normandije, ki je najbolj pozanna po sirih(spala sva v vasici Camembert ) in ciderju. Naslednji dan sva se vozila po teh krajih, v Livarotu greš lahko pogledati muzej in proizvodnjo sirov. Jasno nabavila sire. Peljala sva se čez najdaljši most v Evropi(se mi zdi?), ki povezuje Honfelur in Le Havre.

Naslednji dan sva šla pogledati mesto izkrcanja na D-day ameriške vojske (t.i. Omaha beach). Posebno vzdušje, popolna tišina. Ustavila sva se še na ameriškem pokopališču, kjer sva si naivno predsatvljala da je le to, pa je zraven še park in poslopja in veliko obiskovalcev. Ustavila sva se še v Arromanches, kjer so ob obali še vidni ostanki vojne.

Na poti nazaj sva šla še v Honfleur, najlepše mesto ob obali. Res lepo, na splošno me je očarlaa njihova arhitektura. Marsikatero hišo bi vzela s seboj, vklučno z njihovim cvetjem.

Naslednji dan sva zapustila Normandijo, na poti sva šla v Mont st. Michel. Zelo turistično, ampak za vstopnino za cerkev je gneče dosti dosti manj. Kljub gneči je čudovit kraj. Ujela sva vodenje v angleščini le na koncu, mi eje ful žal. Odlično vodenje.

Naslednji dan sva si ogledala St. Maro, mesto obdano z obzidjem, ki je bilo med 2. sv. v. skoraj uničeno in je rekonstruirano. Na naju ni naredil vtisa, pač se vidi rekonstrukcija, da je kameje obdelano na isti način, nima duše. Tu se dogaja roman Ta nevdina svetloba, če je kdo bral.  Ogledala sva si še Dinard in naslednji dan Dinan, ki nama je bil mnogo bolj všeč.

Nadaljevala sva proti Cap Frehelu s svetilnikom in utrdbo. Lahko bi se ure in ure sprehajala ob strmi obali, pokrajna polna resja in nekega drugega rumenega cvetja. In galebov. 

Naslednji dan sva šla veliko prehodila. Zjutraj sva odlšla na Silles de Talbert, polotok dolg 3k in širok le nekaj sto metrov(ob plimi še toliko manj). Ob obali pogosto vidši urnik, kdaj lahko prečkaš in do kdaj se moraš zaradi plime nujno vrniti. Odšla sva še na slikovit pohod od Perros Guirec do Ploumanacha, iemnovana obala rdečega granita.

Med pohodom sva izvedela, da greva lahko z ladjico do bližnjih otokov, kjer gnezdijo ptice, tjulnji so tam in neka vrsta pingvinov. In seveda bivši samostan. Menihi so se prav trudili, da bi bili čim bolj nesrečni, da bi bili potem bolj nagrajeni v nebesih. Upam, da se jim je tombola izšla : Super zadeva, če bi bilo kaj v angleščini bi bilo sploh dobrodošlo. Na poti sva se ustavila v najlepši vasi Francije:Locronan. No ja, se nama zdi da sva na poti, ko sva se pogosto ustavljala, videla kakšno prav tako lepo. 

Isti dan sva šla še na konec sveta, kot so mu rekli včasih-Pont du Raz. Tukaj sva počakala na sončni zahd. Ker sva stara sva imela s sabo deko za usesti se. Na koncu sem se vanjo zavila in taka odmaširala do avta. Blazno piha. 

Naslednji dan je bil predzadnji v Bretaniji. Na poti najbolj zgoščeni. Nekaj najbolj imepresivenga in enigmatičnega. To je res must see.

Še zadnjih sva prespala v Bretaniji, v Rennesu, kjer se je začela vročina. Pot sva nadaljevala potem proti Reimsu, kjer je bilo v senci prijetnih 42 stopinj. Nisva šla v mesto vse do mraka, ampak sva se skrila v shopping center(kjer sva ugotovila, da imajo cene  hrane za večino reči približno iste kot pri nas, minimalna plača pri njih je pa 1500€). Katedrala je breathtaking. Nujno se morava vrniti.

Petek sva preživela v avtu. Baje so se na Bavarskem začele počitnice. 100 km v 4 urah. Šola za moje živce.

 

Splošni vtisi:

- pričakovala sva, da bo čudovito lepo, ampak je bilo še bolj

- francozi so zelo prijazni, pristopijo do tebe, povejo, da ni treba plačati parkirnine, se ti dobrohotno smejijo ko uživaš v pekovskih izdelkih, so veseli, ko izvedo kako daleč si prišel

- razen na naketerih točkah(Giverny, Etretat, Mont st. Michel, obala D-day) ni veliko tujih turstov, slovencev začuda niti srečala nisva

- vedela sva, da so slabi z angleščino, ampak nisva pričkovala, da je ta na stopnji 0. Hvala bogu za google translate. Zelo pogosto tudi mladi ne govorijo nobenga tujega jezika.

- pogosto ne računajo vstopnin, npr. Carnac (tam tudi parkirišča ne). Čiudno, če primerjam z Italijo ali kar slišim s Hrvaške

- kot gurmana sva pričakovala več trgovin z opremo za kuhinje, jih imajo, ampak so stvari slične trgovinam v avstriji(pri nas so sploh slabe), tako, da nimam nobene nove ponvice

- pričakovala sva več gostiln z ne ravno visoko kulinariko, ampak da lahko probaš več specialitet. Večinoma ponujajo morske sadeže in crepes in galette(sadke in slane palačinke), v Normandiji sire. Na eno večerjo višjega ranga sva šla, ampak ni bilo to to. Ali pa sem gledala preveč filmov oz. so te gostilne v večjih mestih. Je pa hrana odlična, sveža(moj mož je detektor za take stvari, takoj začuti če ni svežo, jaz imam želodec iz rostfreja)

-ZANIČ KAVA (s sabo imava vedno turško kavo in hvala bogu za odlično termovko). Meni je kava zanič in ne opravi svoje funkcije (zvišanje pritisk na stopnji, da me potem ne boli cel dan glava). Naslednjič nujno v vsakem prenočišču kuhinja.

- kosilo strežejo do 14 ure. Prve dva dni sva zato jedla v pekarnah

- kljub temu nama ni bilo hudega cene v pekarnah nižje kot pri nas, povsod pa odlični pekovski in slaščičarski izdelki. Te pojezi, npr. Zebra ima torte, rogljičke, kruh skoraj 1x dražje, kvaliteta pa podobna.

- mi napačno pečemo palačinke

 

Prevozila sva okoli 6000 km. Upoštevajte, da imava avto predelan na plin, tako da strošek ni tako visok(cene bencina se cena giblje okoli 1.6€, plin je od 0.80 do 1€).

Ceste imajo odlične! Tudi vaške uličice, boljše kot recimo državna Zasavska cesta.

Prenočišča sva rezervirala sproti, razen prvo noč.

Kosila so med 12- 30€, ko se splača vzeti kakšnega od ponujenih menijev. Če je a la carte so cene x 2. KUhala si nisva, za večerjo sva se basala z ribicami ali siri in jasno, slaščice Cider(jabolčnik, vina na tem območju ne pridelujejo) je dobra zadeva za poplakniti.

 

2 tedna sta znesla okoli 2200€ (vkljuečena vsa hrana, prenočišča, bencin/plin, parkiranje, cestnina ac, vstopnine, nakupi hrane za domov-za darila domačim in za naju)

[Matilda]

Izčrpno poročilo!
Ena od mojih cimer na izmenjavi je iz Bretanije, smo slišali veliko lepega 😊 Pove tudi, da je angleščina njihova zelo šibka točka, sama jo je sicer govorila perfektno. 😁

[Coco*]

Sem si prav predstavljala med branjem.   

 

Daj še ti kaj napiši o Romuniji, Matilda! Ful rada berem take zapise.   

[Frida]

Frčica, ful dobr!

Hvala ker si napisala vse to. Cenovno je pa okej, glede na to, da je Francija

 

Ja Matilda, Coco ima prav, daj napiši kaj!

[Emily]

A ni bila Matilda v Bolgariji? Ali sem spet zamešala vse

 

Frčica res pohvalno, da si vse to spisala. Me kar mika zdaj. 

[Coco*]

Joj, jaz sem falila, brala sem nekaj o Romuniji in napisala Romunija.

[Matilda]

bi popravila jaz, pa na tel ne morem z malo pisat bom napisala v kratkem.

[bellini]

Je katera v kratkem bila v Parizu, kakšni nasveti kaj se splača poleg glavnih stvari it pogledat. Stanovale bomo v 19 okrožju, če kateri to kaj pove. Lahko še sicer odpovemo in spremenimo namestitev, sam ker iščemo apartma za 6 oseb, neke velike izbire nimamo

[bellini]

Morda kateri v bodoče pridejo prav moje izkušnje s Parizom.

 

Torej v četrtek smo letele iz Brnika in pristale na Orlyju okoli 9.00 ure zvečer. Za dostop do mesta smo izbrale kombinacijo tramvaja, ki stoji pri terminalu 4 in metro linije 7. Slednja je ravno sovpadala s postajo kjer smo imele apartma. Celotna pot je trajala skoraj uro in pol. O naših dogodivščinah prvi dan sem že nekaj malega pisala v vtisih, amapk ta naša postaja se je nahajala ob parku La Villette (tretji največji v Parizu) in se je poznalo število narkomanov in migrantov. Priznam, da nas je bilo konkretno strah, ko smo tam okoli polnoči iskale pravo pot do apartmaja, sicer pa nekega občutka strahu na sami podzemni ni bilo. K sreči so nas pustili pri miru in po cca dveh ulicah se je prikazal čisto drug Pariz, široka avenija z lepim drevoredom, urejeno ulico ter novimi stanovanjskimi bloki z notranjimi dvorišči polni dreves in rož, kjer smo tudi me bivale. Smo naslednji dan potem našle boljšo postajo Rosa Parks, ker vozi RER (hitri vlak) in smo v večini uporabljale tega za dostop do centra. Se pa da isto karto potem kombinirat tudi z metrojem.

 

1. dan smo se odločile za ogled Eifflovega stolpa zato smo hotele bit med prvimi. Kart nismo uspele rezervirati preko spleta, se pa vsekakor priporoča. Me smo šle potem na blef in čakale cca 1,5 ure na vstop (ker je v bistvu malo), pa še to iz razloga, ker so zaradi tehnične napake odpirali eno uro kasneje. Ko smo namreč zaključile z ogledom spodaj pred blagajno ni bilo nobene vrste več. Imele smo v rezervi, da v primeru večje gneče izberemo možnost dostopa po stopnicah (cca 680 jih je) in ne z dvigalom, ampak smo se potem odločile za lift. Dostop do samega vrha je bil tisti dan zaprt, se pa je dalo iz 2. nadstropja videt vse in še ravno dovolj blizu je bilo, da si lahko posamezne zgradbe lepo videl. Pot smo potem nadaljevale do reke Sene, kjer smo kupile karte za Batobus (17 EUR). To je ladja, ki ima vzdolž reke 9 postaj na katerih poljubno vstopaš in izstopaš, velja pa 24 ur od nakupa. Me smo prvi dan pogledale znamenitosti po desnem bregu vse do Notre Dame. Tako smo se najprej ustavile pri Les Invalides in si pogledale kompleks od zunaj ter katdralo od znotraj. Pot smo nadaljevale do latinske četrti, kjer smo potem v eni izmed res tipičnih parižanskih uličic našle luštno družinsko vodeno picerijo (samo 7 miz so imeli). V tistem delu smo šle do Luksemburške palače in vrtov. Na koncu smo se ustavile v najstarejšem delu mesta, kjer je Notre Dame, si jo pogledale od zunaj, ker je zaradi obnove še vedno zaprta, okoli pa imajo objavljene fotografije uničenja in pa kako poteka restavriranje. Od tam smo se odločile, da gremo peš do Bastilje,vmes si pogledale še občinsko stavbo, kjer odštevajo do olimpijskih iger 2024. Nato pa nam je zmanjkalo časa, ker smo še želele nakupit hrano za čas našega bivanja.

 

2. dan smo nato dopoldan še izkoristile karto za Batobus in se vrnile do postaje v Notre Damu in nadaljevale pot proti Louvru, ki smo si ga ogledale zgolj od vzunaj in pa vstop v park Jardin des Tuileries, ki povezuje Louvre in Place de la Concorde. Nato smo se vrnile do postaje kjer je Eiffleov stolp in prečkale most do Jardins de Trocadero, ker je fantastičen pogled na sam stolp, in ploščad, kjer se lahko slikaš okoli pa fontane. Če uporabiš metro do Eiffla potem vsekakor priporočam postajo Trocadero za dostop do tja. Polno je uličnih glasbenikov in ljudje prosto plešejo. Tam je tudi vstop v akvarij, ampak me nismo imele časa. Pot smo nadaljevale do Slavoloka zmage in se potem sprehodile po Elizejskih poljanah vse do Place de la Concorde. Priporočam takšen vrstni red ogleda tega dela, ker se teren spušča navzdol in je lažje hodit Vmes smo še izkoristile čas za nakupe v trgovinah, ki jih je ogromno. Pot smo potem nadaljevale do Montmartre, ki smo ga želele obiskat ob sončnem zahodu. Tam smo se lepo usedle na stopnice pred baziliko Sacre- Coeuer in spile vsaka svoje pivo, ki jih tam ponujajo (2,5 EUR). Pogledale smo si še samo baziliko, potem pa se spet izgubile v vseh teh ulicah okoli polnih umetnikov, slikarjev, glasbenikov. Meni najbolj simpatični del mesta. Seveda smo morale poiskat Moulin Rouge. Žal najboljšega dela razgleda (zvečer ko je celo mesto in Eiffel v lučkah) nismo videle, ker sonce tak čas zahaja po 21.00 uri, ampak je tudi brez tega razgled dih jemajoč. 

 

3. dan smo imele dopoldan še dovolj časa, da smo si pogledala park La Villette, ki je bil v nedeljo poln tekačev, družin z otroki, ker je polno teh motoričnih parkov, igral in gledališč. Tam je tudi lociran muzej znanosti in industrije, ki si ga nismo imele časa ogledat, je pa baje raj za otroke, ker lahko izvajajo eksperimente. Po 12 uri smo morale apartma zapustit, zato smo se s kovčki odpravile še v center, da smo si pogledale opero in veleblagovnico la Fayette s prestižnimi znamkami. Sem vsaj v živo videla najnoveše Louboutinke Takrat je ravno ena punca objemala svojega fanta, ker ji je kupil par čevljev. Sama stavba je od znotraj impresivna in že zaradi tega vredna obiska. Ob treh smo morale že na letališče, kamor smo prispele sicer pravočasno, sam smo se zakalkulirale z varnostno kontrolo, tako da smo na koncu lovile gate, da nam ga niso pred nosom zaprli. Smo zadnje prišle čez.

 

Nekaj mestnega utripa smo tak kratek čas vseeno doživele. Zmanjkal nam je kakšen dan več še za ogled katerega od muzejev in pa en dan za ogled Versailles-a. Cene hrane so primerljive. Za cel voziček hrane smo v Leclercu dale cca 50 EUR (losos, maslo, kruh, klobase, mleko, pivo, sadje, jogurti), medtem ko je pijača v cafe-jih cca 9 eur za veliko pivo in 6-8 EUR kava z mlekom. Strošek potovanja je znašal cca 550 €. V to je vključena letalska karta 135€, apartma na osebo 95€, vstopnice in hrana/pijača 200 € plus nakupi in darila.

 

Načeloma smo se med obiskom počutile varne tako pri hoji po mestu, kot na metroju/RER, razen res tisto prvi dan, ko smo prišle ponoči na končni postaji metroja. Slabih izkušenj z žeparji k sreči nismo imele, veliko je sicer beračev, so nam pa ljudje na vsakem koraku pomagali. Prvi dan en gospa, ki nam je pomagala razvozlat ali bo metro sploh šel do naše postaje in drugi dan, ko nas je opazila ena punca kako zmedeno postopamo po RER postaji in iščemo povezavo, je sama pristopila do nas in vprašala kaj iščemo. Fajn je, če znaš francosko, ker obvestil po navadi ne ponavljajo v angleščini in si potem rahlo zmeden. Na metroju so namreč enkrat z vso močjo zavirali, da smo skoraj vsi padli po tleh, ker tega nismo pričakovali in je kontrolor samo v francoščini pojasnil kaj se je zgodilo. Nam je potem en fant zraven v polomljeni angleščini pojasnil, da ena oseba po tirih hodi, no vsaj tak smo ga razumele

[Kalypso]

Super porocilo Bellini! Me veseli, da ste se imele super. 😀

[Kalypso]

FYI, iz Zagreba od julija naprej leti Ryanair v Basel, ki je odlicna iztocnica za raziskovanje Alzacije. Colmar je ful lusten in ga toplo priporocam.

[Kalypso]

Jina, boš napisala kaj o Marseillu?

[Jinadaze]

Saj sem sproti pisala vtise. Pa slike tudi govorijo zase. Lahko pa, ce koga kaj specificnega zanima.

[Kalypso]

A, tocno. Skoda, da nisi pisala sem, da bi bilo lazje najt za vse, ki bodo/bomo morda kdaj sledile tvojim stopinjam.

[Frčica]

Ker je Francija, poleg Italije, najina ljubica sva šla ponovno.

 

Lanskega potovanja po Normandiji vidim, da nisem nič popisala. Glavni vtis je bila presenetljiva vročina, tudi za domačine. Za naju še gre, za psa pa nikakor.

Tako sem pogooglala: coldest region France summer

In ven je padla Franch comte regija, ki meji na Burgundijo.

In tja smo šli.

Približno polovico časa v Comte regiji, polovico v BUrgundiji.

Comte regija je najbolj znana po, surprise surprise, po Comte siru. Dober je, poplaknjen z dobrim vinom in hrustljavo bageto pa še bolj. Masten, polnega okusa. Kot sir mora biti, jebiga, ne bomo na dopustu gledal kalorije, ane.

Burgundija pa jasno po vinih, središče regije DIjon pa po gorčici.

Ne bom obdelovala po dnevih, ker noben nima časa to brati, ampak highlighte:

- kriterij vročine: res ni bilo tako vroče-ene 2 dni je bilo okoli 30, sicer pa prijetnih 25. Neviht ali dežja ni bilo, le en dan pozno popoldne dež

-izjemno lepa mesta: Autun, DIjon (impresivno), Besancon, Ornans (rojstno mesto slikarja Courbeta), Arbois (Pasteuerjevo mesto), Dole (zelo simpatično), Poligny (središče Comte regije, sicer znano vinarsko mesto, posebje znano po rumenem vinu, en dan potem ko sva šla pod tam je bil tu konec 18. etape Tour de France-nenačrtovano ). PO mestih imajo po pločnikih znake v obliki trikotnika, na katerem je glavna znamenitost in te vodi po mestu. SImpatično.

- pekarne so odlične, itak. Nabor pa podoben kot v Normandiji, kjer so sicer bile malo boljše v povprečju

- Jura regija v Franch comte je pohodniška, z veliko jezeri. Ne smeš se pa v vseh kopati. Zaradi psa in vročine tisti dan smo hodili manj, kot sva mislila.

- Krasne cerkve, sploh zame- Autun,DIjon, Vezelay, Fontenay, romanika in gotika

- Must see: Ronchamp, Le Courbisierova cerkev. NIsem mogla ven, cel dan bi bila lahko tam, zelo posebna izkušnja

- VINOGRADI in vasi okoli njih, čarobno. Mi je jasno zakaj so tako znani po vinih. Je bilo samo: shut up and take my money

- hrana: pozna se lega regije, hrana je težja, kot je bila v Normandiji, ampak zelo dobra. Spiješ kozarec rdečega vina, pa je

- Ljudje zelo prijazni, radi imajo pse, angleščina zelo slabo

- cene: bencin je okoli 1.8 (tankaš okoli shopping centrov), kosila od 16-30€, v pekarnah ceneje kot pri nas, kozmetikain zdravila ceneje,v trgovinah cene podobne kot pri nas, zelenjava in sadje na tržnici celo ceneje

- Krasne tržnice, bolšjaki (najina šibka točka), trgovinice, ceste odlične (na AC nikoli nimajo zastojev, ne vem kaj počnejo prav)

 

Iz estetskega vidika nama je bila pa Normandija lepša. Sestri in njenima tudi, so bili v Bretanji, lani v Normandiji. Prav malo smo se vsi zaljubili vanjo.

 

V glavnem, za naslednje leto zbiram 2. najhladnejšo regijo in na koncu se ustaviva v vinski kleti v Burgundiji in ne naletiva na etapo Tour de France.

[Frida]

Frcica super, sr kaknso fotko prosim, pa bo.
Kok casa sta bila?