Spovednica
#19161
Posted 11 May 2012 - 03:35 PM
#19162
Posted 12 May 2012 - 11:30 AM
En mulc se na travniku pod mojim oknom tako dere, da se mi bo zmesalo. Pa kje je mati njegova, dere se ko jesihar ze pol ure in jo klice. Flippin parents. Taki, ki pustijo svoje otroke da se derejo in vrescijo v javnosti, mi gredo ful na zivce. Imejta histericni izpad doma in krolita na ves glas, meni pa ne s tem utrujat. :/
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#19163
Posted 12 May 2012 - 02:27 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#19164
Posted 12 May 2012 - 06:13 PM
#19165
Posted 12 May 2012 - 07:01 PM
#19166
Posted 13 May 2012 - 05:41 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#19167
Posted 13 May 2012 - 07:26 PM
Jaz sem si ta vikend dala duška. Preveč je bilo.
#19168
Posted 16 May 2012 - 11:47 AM
PMS me daje, tecna sem, smilim se sama sebi, vsega in vseh imam poln kufer.
#19169
Posted 16 May 2012 - 12:06 PM
#19170
Posted 16 May 2012 - 12:12 PM
#19171
Posted 16 May 2012 - 12:45 PM
#19172
Posted 17 May 2012 - 06:57 PM
#19173
Posted 17 May 2012 - 11:09 PM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#19174
Posted 18 May 2012 - 08:05 AM
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#19175
Posted 21 May 2012 - 01:04 PM
[Napoleon]
#19176
Posted 22 May 2012 - 01:29 PM
#19177
Posted 22 May 2012 - 01:30 PM
#19178
Posted 22 May 2012 - 03:18 PM
Zakaj, zakaj bliznji pocnejo tocno vse tisto, za kar jih prosim, naj ne pocnejo?! In potem se sprasujejo, zakaj jim ne zaupam.
Pod tole se bi podpisala vsaj ene 3x na teden.
#19179
Posted 22 May 2012 - 06:11 PM
Zivcna sem pa spet zarad tega, ker se prepozno lotevam, ceprav mam se do petka cas, imam pa ful omejen cas za finishiranje in delo na racunalnik, ki mi je pa najbolj pomembno. Za xtended deadline si pa tud v sanjah ne upam prosit, ceprav je vseskupaj zelo na hojladri bilo dogovorjeno in pricakovanja od mene so bila tudi sky high. In jaz sem, butec like always, rekla ja, no problem, bom naredila.
A lahko neham to delat.
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#19180
Posted 23 May 2012 - 07:33 AM
SPET sem totalno stressed out, sekiram se cisto prevec zaradi ene stvari - mini projekta - in sirim slabo voljo in tecnobo kilometre naokoli. Baaah.
Tud jaz
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users









