195 replies to this topic

[Nincha]

Jst mam pa zadnje čase FUl FUL FUL fobijo na pajke. Sej sem se jih vedno bala pa so mi bli gnusni ampak zdej pa.. Jaz če vidim pajka ratam panična, TAKOJ se mi ulijejo solze, cvilim, ne morem NIČ, res, zadnjič enkrat sem imela nad pisalno mizo na steni pajka. Ponavadi ko vidim žuželke(do kerih mam isto ful odpor, sam vseen ne tok) samo grem po kozarc pa ga položim čez, da jo potem starši odstranjo ko pridejo domov. Ampak ko sem vidla tistega pajka na steni, jst se nisem mogla približat na več kot en meter, men so solze lile po licih, in potem je zlezel nekam dol za mizo in mene je takaaa panika zagrabla da nemorem opisat. Jst sm tekla iz sobe, zaprla vrata in naslednji dve uri nisem več stopila noter. Pa sta potem starša prišla domov pa pogledala če je kje, in ga i blo ampak vseen tist občutek da je nekje v moji bližini in da lahko spet naenkrat prileze od nekje..

pred kakšnim mesecom smo bli tut s šolo v živalskem vrtu, tista vodena stvar ko te pelje v sobico in govori o živalskem vrtu, živalih, na koncu pa prinese kačo in pajka. Ko je prinesel tistega velikega ptičjega pajka so se men ulile solze in sem tekla ven in sobe. Nevem, ne morem. To sploh ni več normalno kakšen strah sem zdej v parih letih dobila

[november.rain]

Js sem tkle pri osah in sršenih in rečeh ki pikajo.Ne prenašam jih.Jočem se ne ampak laufam pijem.Non stop gledam da mi ni kaj za cote zlezlo.Pa velikrat grejo ose v kopalnice.Ko jo vidim laufam ven zaprem in ne grem notr dokler en od staršev pride domov in jo ubije.Groza :S

[Plain Jane]

Jst sploh ne hodim več v morje zarad tega .

Pa nej še kdo reče, da jih ni! Morje me ne vid več.
KLIK

[Braunkopf]

Sej o tem je že (bla?) debata. Seveda so morski psi tudi pri nas, a jih je zanemarljivo malo, pa še to v globinah, daleč od obale.

"Potapljač naj bi imel eno ribo že pritrjeno za pasom, njena kri pa naj bi pritegnila morskega psa. Ta je po mnenju Inštitutu za oceanografijo v Splitu prvotno sledil jati tun in se izgubil. V zadnjih sto letih namreč na Hrvaškem beležijo le pet napadov morskega psa. Zadnji je bil leta 1974."

No reason to panic, lepo prosim.

[Plain Jane]

[SaRcHiiQaa]

Grozno mocno se bojim:

1) smrti, bolezni, da me bo zadel infarkt
2) staranja (da bom zgubana in grda)
3) guzve (na avtobusu, v trgovinah - cist panicna ratam)
4) da bom ostala v dvigalu in ne bom mogla ven
5) letenja (zmeri mislm, da bomo strmoglavil)
6) zuzelk (ne vseh, ampak vecine pa)

[Marmelada]

Ni ravno neka huda fobija, ampak bojim se višine, dobim nelagodne občutke. Ful mi je neprijetno stopit na kakšna prozorna tla, skozi katera vidiš celo nadstropje pod sabo, ali pa kakšne rešetke. Isto pri mostovih, kjer so med deskami špranje in se vidi skozi.

[Jinadaze]

Jaz tudi.

[_Planet_]

Hm, kje se torej kopas? Trava ne, kamni ne? : )

[Sarah]

Mivka4ever!

[Zoey]

jaaa to je najboljše, potem, ko ne dosežem več mi pa ni panike, če so spodaj kumare/trava/sluzasti kamni.... Pa kam daleč plavat tudi ne...

[_Planet_]

Hehe, ne maram mivke, imam rada, da je kamnito, globoko, z dobro vidljivostjo, temacno in skrivnostno. : )) Ce piha in dela valove se toliko bolje. : D Trava je pa tudi meni zoprna.

[Nincha]

Jaz mam tut noro fobijo na skale in alge, no na skale zato, ker so ponavadi poraščene z algami. Mam vsako leto na morju ful probleme, ker se res redko lahko sproščeno kopam (zato pa sem na Formenteri tako uživala, samo mivka in turkizno morje, kamorkoli si pogledal). Zdaj sem bila na Lošinju in je voda noro čista, ful globoka, ampak po tleh so pa alge in trava, pa ker je bila tok dobra vidljivost je izgledalo, da se lahko vsega skupaj dotaknem z nogo, že če samo malo stegnem prste in mi je bilo fuuul nelagodno, čeprav je bila voda globoka vsaj 5m. Pa plavanje še nekako gre, ampak mora biti nujno nekdo čisto blizu mene (max 2m stran) pa ful globoka voda (da vem, da se ne morem niti ponesreči česa dotaknit), bolj je problem pri hoji v morje. Še najraje mam zato kakšne pomole, z železnimi stopnicami za ven, da se vržem v globoko, malo plavam in potem brez problemov splezam ven, brez da bi rabila gazit čez uno ogabnarijo.

Fuj res, pomoje mam večjo fobijo na alge kot na karkoli drugega.

[_Planet_]

Lošinj <3

[Anouk]

Jaz sem letos ponovno ugotavljala, kako zelo je fajn ne lazit v morje po sluzastih kamnih ali preko 'lepljivih' alg (brrrr!). Kar se tega tiče, je skok s plovila super, me sploh ne gane, ali so pod mano 4 ali 40+ metrov. Mivka mi sicer z vidika samega plavanja ni napačna, ampak jo imaš hitro povsod - v brisačah, oblekah, laseh ...

[Jinadaze]

Meni je najboljše, če je v vodi mivka, na obali pa drobni kamni. Skale me ne motijo, če jih ni veliko, sem se pa že parkrat do krvi butnila. Alg in trave pa tudi jaz ne maram, za plavanje pa mora bit globoka voda.

[_Planet_]

Tudi jaz grem rada s plovila v cimgloblje morje, so me ze kot otroka navadili in mi je se danes vsec. : )

[Matilda]

Ni ravno neka huda fobija, ampak bojim se višine, dobim nelagodne občutke. Ful mi je neprijetno stopit na kakšna prozorna tla, skozi katera vidiš celo nadstropje pod sabo, ali pa kakšne rešetke. Isto pri mostovih, kjer so med deskami špranje in se vidi skozi.

Enako, ne zdaj da se višine noro bojim, mi je pa precej nelagodno.
Ko sem bila v adrenalinskem parku na poligonu v višini nekaj m nad tlemi, sem bila čisto preč in trda od strahu, da bom padla v globino.

Drugače pa nimam kakšne konkretne fobije, kvečjemu večji/manjši strah, da bi se mi v določenih situacijah kaj zgodilo ali kaj takega.

[ananas]

V tej temi itak ni nobene fobije napisane. Fobija je nekaj čisto drugega kot se tukaj piše.